Zakaj nebi podražil bencin in s tem financiral ceste.Vse je treba vzdrževat ne samo avtoceste.

Kako je lahko kos samolepilnega papirja dražji od cestninskih postaj, osebja, porabe na čakanju......?

Godec ti že veš ker si bil na DARS-u pri Pedji...
Potlej pa odšel zato ker samo ti veš ....mogoče pa še...

Februarja 2005 sem v casopis finance poslal spodnji odmev na prispevek M. Mrkaica. Odmev ni bil objavljen, pa ga zato prilagam v tale forum... Danes je leto 2008.
Aja - tista stava o delovanju satelitskega cestninjenja in o polovici moje place iz leta 2005 - danes si jo upam podaljsati tudi na leto 2010.
LP IT

UVEDBA VINJET, EKONOMISTI IN SEDEM RAZLOGOV ZA UKINITEV SEDANJEGA SISTEMA CESTNINJENJA

Najprej predstavitev, sem ekonomski analfabet in se vsak dan vozim v službo iz Postojne v Ljubljano. Po tem stavku je večini bralcev verjetno že jasno zakaj se zavzemam za ukinitev obstoječega cestninjenja. Pišem, ker sem bil rahlo zmeden ob branju prispevka Mića Mrkaića "Uvedba vinjet? Naj povedo ekonomisti".

Za začetek zapiše, da je ekonomska upravičenost uvedbe vinjet lahko vprašljiva, saj nam je Evropska unija naložila, da do leta 2008 uvedemo sistem plačevanja cestnin v prostem prometnem toku in bi bila uvedba vinjet le kratkotrajni ukrep. Glede na nedavne nemške izkušnje s cestninjenjem tovornjakov pa sem pripravljen staviti pol moje takratne mesečne plače, da pri nas leta 2008 takšnega sistema še ne bo. Stavo sprejmem tudi za leto 2009.

Nadalje Mićo Mrkaić zapiše kompliciran odstavek o "cenovni elastičnosti povpraševanja" in napiše nekaj enačb in rezultatov, ki jih jaz ne razumem. Jaz bi kot ne-ekonomist o uporabi avtocest in vzporednih cest poskušal sklepati kar iz obstoječih podatkov štetja prometa.

Najbolj me je zmedel odstavek v katerem Mrkaić zaključi (morda se le šali?), da bi ukinitev sedanjega cestninskega sistema povečala skupne družbene stroške: zaradi večjega prometa na avtocestah naj bi se povečali stroški za vzdrževanje avtocest, to povečanje pa bi bilo večje od zmanjšanja stroškov za vzdrževanje vzporednih cest. Če poskusim njegovo trditev ekstrapolirati v obratni smeri, ugotovim, da bi takojšnje zaprtje vseh slovenskih avtocest zmanjšalo stroške njihovega vzdrževanja na nič, vzdrževanje vzporednih cest bi se sicer podražilo, skupni učinek pa bi bilo pomembno zmanjšanje skupnih družbenih stroškov.

Jaz bi v svoji preproščini začel analizo cestninskega sistema pri vprašanju "Zakaj graditi avtocesto med točkama A in B?". Zdi se mi, da je najboljši odgovor "Zato, da jaz in moja prtljaga čim hitreje prideva iz točke A v točko B." (Morda je v naši državi bolj pravilen kakšen drugi odgovor, na primer: "Zato, ker to počnejo druge bogate in pametnejše države po katerih se zgledujemo"). Iz meni ne povsem jasnih razlogov (morda zaradi pregovora "čas je denar") so bogatejše države tiste, v katerih potniki in tovor potujejo hitreje. Upam si trditi, da je bila večja hitrost potovanja glavni razlog za iznajdbo avtocest. Ugoden in pomemben stranski učinek avtocest je tudi večja prometna varnost v primerjavi z navadnimi cestami. Problem našega cestninskega sistema je, da ZMANJŠUJE hitrost potovanja, poleg tega pa ZMANJŠUJE tudi prometno varnost.

Zdaj pa sedem razlogov, zaradi katerih bi jaz ukinil sedanji cestninski sistem. Z nekaj truda je mogoče vsakega od navedenih razlogov ovrednotiti v denarju:

1) Zaradi cestninskih postaj se zmanjšuje hitrost potovanja potnikov in tovora na avtocestah. Število ur izgubljenih na cestninskih postajah je mogoče zelo enostavno izračunati, povprečna cena ure pa verjetno tudi ni neznanka.

2) Hitrost potovanja potnikov in tovora je manjša zaradi izogibanja plačevanju cestnine in vožnjah po vzporednih cestah. Tu je ocena bolj negotova. Sem je verjetno dobro prišteti še vse stroške za prometne znake, ki naj bi tovornjakom prepovedali vožnjo po vzporednih cestah in stroške policistov, ki kršitelje lovijo.

3) Na odseku avtoceste s cestninsko postajo je prometna varnost manjša kot na enako dolgem odseku avtoceste brez cestninske postaje. To je mogoče preveriti s statistiko prometnih nesreč na cestninskih postajah in na avtocestah.

4) Zaradi izogibanja plačevanju cestnine se ljudje vozijo po veliko nevarnejših vzporednih cestah. Menda je kilometer navadne ceste šestkrat nevarnejši od prevoženega kilometra na avtocesti. Pregled prometnih nesreč na vzporednih cestah v preteklih letih (eno sem prispeval tudi sam), bi dal dokaj natančne podatke o številu mrtvih in škodi, ki so posledica sedanjega cestninskega sistema.

5) "Poštenost" sedanjega cestninskega sistema. Zaprt cestninski sistem na primorski avtocesti je menda med najbolj poštenimi daleč naokoli. Meni se ne zdi tako: jaz kot Postojnčan začnem plačevati takoj, ko se zapeljem na avtocesto, medtem ko imajo Ljubljančani v okolici svojega mesta na voljo okoli 50 km zastonj avtocest (upam, da ne bo kdo tega argumenta uporabil za opravičevanje gradnje cestninskih postaj na Ljubljanski obvoznici). Če to slučajno bere kakšen pravnik, naj mi prosim sporoči, pri kateri državni instanci lahko protestiram in ali imam kaj možnosti za uspeh.

6) Obstoječi cestninski sistem je drag - za njegovo vzdrževanje se porabi znaten del pobrane cestnine. Tudi gradnja cestninskih postaj stane: verjetno je mogoče precej natančno izračunati, koliko kilometrov bi bilo daljše naše avtocestno omrežje, če bi vložili v gradnjo avtocest denar, ki ga vlagamo v gradnjo in vzdrževanje cestninskih postaj, ter v plače pobiralcev cestnine.

7) Kot zadnji razlog za ukinitev sedanjega cestninskega sistema bi zapisal tako imenovani "Ugled države". Da ne bom predolg - poskusite se postaviti v vlogo tujca, ki se sredi poletja vozi skozi našo državo, pa mora na tej, dobrih 100 km dolgi poti, dvakrat do trikrat po eno uro čakati na plačilo nekaj evrov cestnine? Kaj bi si vi mislili o takšni državi?

Za konec: država naj bi uporabo hitrejših in varnejših avtocest pospeševala in ne zavirala z izumi, kot je sedanji cestninski sistem. Ker živim v državi, ki je lastnik in upravljavec avtocest, bi ta ista država lahko denar za avtoceste zagotovila na bolj preprost in cenejši način. Vinjete in podobne izume naj prihrani za tovorna vozila, za osebna vozila pa je čisto dovolj plačevanje cestnine v ceni goriva: število prevoženih kilometrov je namreč že od nekdaj v zelo tesni zvezi s količino porabljenega goriva.

Pa uvedite vinjete samo za osebna vozila! Za tovornjake jih itak ne rabimo - naj plačujejo cestnine kot do sedaj, no malo jih za njih povišajte. Jaz bi ves tovorni promet spravil na železnice!

manjkata ti se dva razloga - ekoloski vidik, ko pri cakanju v kolonah na cestninskih postajah prihaja do koncentriranih izpustov izpusnih plinov, kar denimo v šoletnih mesecih meji na lokalno ekolosko katastrofo. In kot drugo je Slovenija izrazito tranzitna drzava in avtoceste v veliki meri uporabljajo tujci, pri cemer obstojeci cestniski sistem obremenjuje predvsem prebivalce Slovenije, ki se peljejo pogosteje na krajse razdalje. Vinjete s veljavo za eno leto bi potemtakem  uredile razmetjem med placevanjem in uporabo v prid prebivalcem Slovenije - denimo tranzitni poletni turisti so zadolzeni kot vsak uporabnik avtoceste, nabaviti letno nalepko (podobna ureditev velja v Svici).