Seveda se je strinjati z avtorjem, da morajo biti ustavni sodniki predvsem kompetentni strokovnjaki (btw, imenoval jih bo Drnovšek, ne vlada). Moti pa me razmišljanje, da je treba zakonodajni okvir maksimirati tako, da bodo zapolnjena vsa tveganja, pokrite vse luknje, odgovorjeno na vsa vprašanja… in da bo sistem učinkovit, ko bodo sodniki odločali zgolj po zakonih in ustavi, brez etičnega izhodišča. Ta idealna slika ima namreč vsaj eno napako: ne funkcionira. Če se zanašamo na perfektnost zakonodaje, ne bo sistem nikoli učinkovit, ker se dejanskost spreminja hitreje od zakonodaje in vseh detajlov nikoli ni mogoče predvideti vnaprej. Sodnik nikoli ne bo našel povsem točnega odgovora v zakonodaji, zato ga mora vedno delno izoblikovati tudi sam, s pomočjo ustavnih in zakonskih načel. Samostojnega odločanja sodnikov, ki ni zgolj tehnična aplikacija norm, ampak tudi vrednostna aplikacija zdrave pameti, pa nam kvečjemu manjka in ne obratno, saj je ravno to nujno za učinkovit pravni sistem.

Za ustavno demokracijo je povsem normalno neskončno dolgo pregovarjanje, kaj je v skladu z ustavo in kaj ne (v Sovjetski zvezi takih razprav ni bilo, pa je najbrž ne jemljemo z zgled). Zato pa imamo ustavno sodišče, da o tem odloči. In ker je sodno odločanje na najvišji ravni v veliki meri vrednostne narave, ustavno sodišče po mojem najbolje funkcionira ravno tedaj, ko so sodniki (poleg tega da so vrhunski strokovnjaki) ideološko raznovrstni in lahko že med seboj soočijo različna stališča. Pri sestavi ameriškega vrhovnega sodišča npr. vedno piše, katere sodnike je imenoval republikanski in katere demokratski predsednik, pa gre najbrž za najpomembnejše sodišče na svetu, v uspešni tržni demokraciji.

/pravnik
//ne sodnik

učinkovitost in sodne zaostanke rešimo tako, kot v podjetju...če ne opraviš dela te zamenjajo...big prbl

Rado, excellent!

www.doingbusiness.or...excel=true

Morda še zanimiv podatek: v nedavni WEF Global Competitiveness Report je bila Sloveniji kot glavni očitek za relativno nizko raven konkurenčnosti poleg pogoste odsotnosti očitana pomanjlkjivost in nejasnost pravnega okvira in izredno neučinkovita vloga institucij pri naklonjenosti podjetniškemu okolju. Odsotnost tržne učinkovitosti še predvsem izkaže v izjemno rigidnem določanju, v SLO bi prej bi lahko rekli administriranju plač, dosegljivosti skladov rizičnega kapitala, restrikcij pri tujem lastništvu etc. www.forbes.com/busin...ranks.html Obenem imamo bedno ustavo. Še posebej sramoten in tržni demokraciji v posmeh je (bil) tisti člen o prepovedi lastništva zemlje tujcem. Boj za ustavne sodnike z nekimi svetovnonazorsko-pravičnimi pogledi z "požegnanjem" od političnih veljakov, ni nič drugega kot "rent-seeking" in boj za ohranitev priviligiranega položaja. Sicer pa že sama nesofisticiranost ustave in nedodelanost zakonodajnega okvira veliko pripomoreta k razvoju "underground economy", neskladja pa k iskanju rent. Poleg tega je v Sloveniji kot posledica medijskega propagande (Delo, Dnevnik...) tržna demokracija tretirana kot neko utopično sožitje vseveščih socialnih partnerjev in interesnih skupin, katerih namen pa je predvsem pobirati rente mimo tržne igre. Skratka, Poslovno okolje prej ne bo svobodno, dokler ne bo korenitega efektivnega premika v smer tržne demokracije, pri čemer je kompetentnost in usposobljenost ustavnih sodnikov ključna za dobro delujoče pravno okolje in zakonodajni okvir. Nedodelanost le-tega bo povzoročila še bolj razbohoten rent-seeking in obenem skozi stranska vhod odprla vrata nadaljnjemu razvoju "underground" tržnih aktivnosti. Ustavni sodniki so imenovani zato da ščitijo ustavo, ne pa da s svojimi odločitvami subtilno ustrežejo zahtevam kakšnih interesnih skupin. Takšnen način ravnanja s preferenčnim nominalnim poudarkom na svetovnih nazorih ustavnih sodnikov pa je dejanski posmeh razvoju tržne demokracije.

MF

Za realno sliko učinkovitosti sodišč bi bilo potrebno dodati še eno kolono in sicer število Slovencev, ki so tako ali drugače v sodnem postopku oz. po domače, ki tožijo ali so toženi. Kolikor se spomnim, je bilo objavljeno v časopisu, da naj bi imel opravka s sodiščem vsak drugi Slovenec. Če je temu tako, potem je nekaj hudo narobe s Slovenci in ne s pravnim sistemom.

Dvomim, da lahko kakšen pravni sistem s "popolno" zakonodajo reši problem v katerem se nahajamo. Problem ignoriranja pravne države. Prej bi rekel, da nam manjka nedvoumna zakonodaja, zakonodaja, ki ne bo oproščala tajkunom v ihti varovanja lastniških pravic in kaznovala tajnic... Pa se prav slednje dogaja. Naj spomnim na afero ELAN, ki ni bila nič drugega kot spretna kraja.. Zakonodaja, ki se pri takšnem problemu bolj ukvarja s podpisi in formalnostmi kot vsebino ni omogočala, ne omogoča in ne bo omogočala pravnega okvirja. Mar nimamo še danes tisoč "Elančkov"... in vprašajmo se, le koga ščitimo pri tem. Državljana, v katerega službi in predvsem zaradi katerega obstaja inštitut države ali peščico izbrancev in njihovo, s sposobnostmi pridobljeno lastnino. Liberalizem da, a ne takšen.

Mladen

po mrkaiču spet en pameten "pikec" ki vse ve, dragec poglej
kako je " dodelana" in koliko členov ima ameriška ustava
pa kljub temu vse klapa.( vsaj po tvoje )

@menges
Mogoče potrebujem nova očala, samo nikjer v članku nisem zasledil, da je ameriška ustava in njen pravni sistem naveden kot vzor. V tabeli je sicer visoko uvrščena, ni pa edina s podobnimi številkami.

Drugače pa noben sistem ni popoln, so pa dobri in slabi. In naš je zanič.

btw: nisem pravnik, sem zgolj uporabnik ;-)

Če se veliko ljudi pravda je sicer problem, ki pa nima veze z čakanjem. Sodišče vedno razsodi v prid enei ali drugi strani in kdor izgubi pač poravna stroške. Če je pravd veliko potem je tudi denarja veliko in se lahko zaposlijo dodatni kadri. Bolj enostavno kot tako...

Sicer sam že 10-15 let trobim, da je neučikovit pravni sistem eden temeljnih "grehov" Slovenije. Neskončno pravdanje po tehniki izčrpavanja vodi v apatijo, depresijo in željo po kakšnem boljšem sisitemu (beri, državi, kjer to kolikor toliko deluje). Pri nas obsodijo tu pa tam kakšnega kurjega tata in ponesreči jim uspe tudi kakšen malo večji case (heroin, umor,...). Na temelju finančnega kriminala, utaje davkov, računovodske manipulacije, zloraba položja, ipd, ni prišlo do realizacije nobenega večjega primera (vse se je nekam izgubilo, pozabilo, je trajalo toliko da je zastaralo...).

G. minister, g. predsednik vlade, g. predsednik, dokler imam tako nedelujoč pravni pravni sistem kot je naš, smo in bomo banana država.

P.S. : Na zemljiški knjigi imam že slabi 2 leti vlogo za prepis lastnine (kupil hišo). V tem času so me 2x pozvali po nečem, kar se jim že na začetku dal in ko sem nazadnje preveril (po telefonu seveda ne dajejo nobenih informacij, priti moraš tja in čakati par ur - take državne službe sam ne bi rad plačeval, če bi lahko izbiral, ker mi sploh ne služi tako kot bi morala!). No zadeva je že ene tričetrt leta pri sodnici. Zadeva je povsem in absolutno trivialna, lahko bi se rešila v pol ure, ampak tako lepo stoji na nekem izgubljenem kupu in se na njen nabira prah, sodnica pa je verjetno strašno zaposlena z podobnimi strašno komplicirani zadevami.

Gustl:

namesto stavka:

Če ustava eksplicitno prepoveduje monopole in motnje konkurence na trgu, zakaj ne sprosti trgov in

bi moral biti stavek:

Če ustava eksplicitno prepoveduje monopole in motnje konkurence na trgu, zakaj DRŽAVA ne sprosti trgov in

Lahko popravite?

Lp

Rado

No,pa imamo debato! Komentatorji so nekako izpustili dejstvo, da je zakonodajno telo ločeno od pravnega stebra v državi. Vloga slednjega je SLEDITI črko zakona, kar z njihovimi nazori nima veze. Samo pragmatično se je treba vprašati, komu to vse služi, ker mi o vse plačamo! Tako ZAKONODAJALCE, kot IZVAJALCE. Sprašujem se, kako bi vendar lahko pričakovali, da je naša ustava in zakonodaja dobra, če imamo take politike oziroma tako zakonodajno telo. Poglejte samo kako mrcvarijo davčno. Na koncu bo cerkev pobrala vse, mi pa bomo, kot se lepo reče, cerkvene miši!
Mislim, da je to ločevanje med zakonodajnim in pravnim stebrom cenjeni Rado želel izpostaviti in da ni pel hvalnice nobeni ustavni in pravni ureditvi in praksi, ki jo imajo kje po svetu. Ustavne pravice veljajo za vse, samo nabor in interpretacija je lahko kamen spotike. Če bi recimo pri nas veljajo precedenčno pravo, bi bila lahko še večja zmeda. Si predstavljate,da bi se odvetnik, ki zagovarja tatu skliceval na to, da so tudi v primeru SIB kradli, pa se ni zgodilo nič, čemu zdaj težijo po sodišču nekomu, ki je ukradel pač nek drobiž.

Absolutno se strinjam, da svetovni nazor ni merilo kvalitetnega ne v pravu ne drugje. V lajični dršavi naj bi se težilo k strokovnim argumentom, ne pa ideološkim. Toda lajičnost je cilj , nismo pa še tam, kajti zmešnjava v gavah še obstaja, ljudje ne ločijo med stroko in ideologijo. Zato je naivno pričakovati, da bomo s tem, ko bi se opredelili za strokovne kriterije dobili res strokovne ljudi. Ker te ločitve še nismo sposbni naj ostaneta skupaj oba kriterija, strokivni in nazorski.

Agument, da je strokovna podkovansot garancija za pravni red, pa je zavajajoč. Kajti tako kot velja v vsakem poklici velja tudi za pravnike, da je pomebnem odnos do dela. Ta pa se meri v etični in moralni drži posameznika do svojega dela, svojega poklica. In tu stvari šripljejo na celi črti.

Prav zanima me kakšen vtis o naši ustavi in zakonih dobi tujec, ko prebere našo ustavo in kazenski zakonik v svojem jeziku.

Sicer pa lahko tudi sami preverimo kako dobro sta napisana ustava in zakoni in ni potrebno, da o tem sprašujemo tujce. Naredimo lahko preprost test.

Ustavo naj prevajalec prevede v enega od svetovnih jezikov, nato pa naj prevedeno ustavo drugi prevajalec prevede nazaj v slovenščino. Če se bo besedilo drugega prevoda po pomenu razlikovalo od izvirnika, potem pomeni, da vsaj eden od prevajalcev ni razumel kaj prevaja. In če ni razumel, potem pomeni, da je ustava slabo napisana in jo je potrebno narediti bolj razumljivo. Enak test lahko naredimo tudi za kazenski zakonik.

pa saj ni treba delat nobenih testov in jo prevajat. ze povrsnemu bralcu je namrec jasno, da si jo vsak lahko inerpretira kakor mu pase. in ja, enako velja za kazenski zakonik.

A

V kotlu vre.

Sodna  oblast, ki ve kdo jo je postavil se je postavila v nadrejeno vejo do te mere, da prihaja do spopada. Miške gremo v luknjo in opazoujemo kako se bo končalo potem pa spet pridemo na plan.

Vse v imenu pravne države in z našim denarjem.

Odlično Rado, všeč mi je, da si vključil lestvico učinkovitosti sodišč :)
in kateri bodo naslednji ustavnimi sodniki? Ne dvomim, da bodo iz SDS legla, ampak iz tega legla sta vendar tudi državna tožilka Barbara Brezigar in minister za pravosodje Lovro Šturm.
In kaj se je v teh dveh letih spremenilo?
Nič, zakoni so še vedno zanič in dvoumni tokliko klikor se pač da ohranjati partijske luknje v zakonih, konfuzija o pristojnostih policije in tožilstva je še vedno tam, kjer je bila za časa Ropa in LDS, največje dilerje droge ministrstvo za pravosodje in predsedstvo še vedno pomiloščujeta itd itd.
Skratka pravosodna partijska konfuzija bo še vedno vladala ne glede na rdeče, ali črne barve prihodnjih ustavnih sodnikov.

katastrofičen članek

Ustava RS 163. člen

Ustavno sodišče je sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli državni zbor, na način, ki ga določa zakon.


Poponost zakonodoaje pa je pravna fikcija evropskih kontinentalnih sistemov.

Interpretacija zakonodaje v cloveski rokah kar je pogosto katastroficno!

Dva odloka Ustavnega sodisca o izbrisanih...

LP MMM