Mene pa zanima kakšni stroški bi pa nastali v primeru, da bi starša temu podarila preko darilne, on bi pa nato pol svojega preko darilne dal ženi, da bi tudi ona bila zapisana v zemljiški.

Avtor vprasanja se je izognil bistvu vprasanja: zakaj sploh hoce kaksnokoli ureditev razmerij?

Ce hoce urediti zadeve za primer, da se njemu kaj zgodi, starsi pa zacnejo nagajati zeni (in otrokom) bo treba zato, da se potem stvari ne bodo vlekle 10 let po sodiscih lepo hiso razdeliti na posamezne enote in jih loceno vpisati v zemljisko knjigo etazne lastnine.

Enako za primer, ce hoce to za primer, da se z zeno zelita raziti in je locitev grda - kaj pomaga zeni da ima papir s procenti, ce tistih procentov nikoli ne bo videla v prejetem denarju, da bi si kupila svoje stanovanje, ce bo zivljenje v skupni nepremicnini neznosno in moz pri deljenju nepremicnine ne bo kooperativen.

Resitev, ki jo ponuja svetovalec je tipicno slovenska - nihce se ne bi rad zameril nasprotni stranki, ko se urejajo razmerja, zato ta niso nikoli dokoncno urejena. pogodbe se ne pisejo za primer, ko cvetijo rozice, ampak za primer, ko stvari postanejo grde!

Pravi nacin je, da se uredi locena stanovanjska enota, se jo vpise v ZK na lastnistvo moza in zene, ob locitvi, ali kaksnem drugem "izrednem" dogodku jo je tako mogoce prodati in partnerju, ki je vanjo vlagal tudi takoj povrniti vlozeni denar.

Seveda sem preprican, da starsi niti pod razno ne bodo pristali na ta scenarij...

Zmotil me je ta stavek: "Glede na to, da sta z ženo poročena in bo darilo prejeto v času trajanja vajine zakonske zveze, se šteje, da je to premoženje vajino skupno premoženje, čeprav vaša žena ne bi bila vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica."

1. A ne velja več v družinskem pravu, da se šteje za skupno lastnino, kar zakonca pridobita z DELOM v času ZZ (51/2 čl. ZZZDR)? Če je nekaj bilo zakoncema podarjeno v času zakonske zveze, ne gre za skupno lastnino.

2. Poleg tega je jasno, da je lastnik nepremičnine samo tisti, ki je vpisan v ZK. Če žena ne bi bila vpisana v ZK, se lahko obriše pod nosom v primeru, če bi mož kot ZK lastnik prodal nepremičnino. Ženi bi ostali zgolj obligacijski zahtevki, ne pa zahtevki na podlagi lastninske pravice.

Površno pripravljen odgovor.

Kolya je napisal(a):
Zmotil me je ta stavek: "Glede na to, da sta z ženo poročena in bo darilo prejeto v času trajanja vajine zakonske zveze, se šteje, da je to premoženje vajino skupno premoženje, čeprav vaša žena ne bi bila vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica." 1. A ne velja več v družinskem pravu, da se šteje za skupno lastnino, kar zakonca pridobita z DELOM v času ZZ (51/2 čl. ZZZDR)? Če je nekaj bilo zakoncema podarjeno v času zakonske zveze, ne gre za skupno lastnino. 2. Poleg tega je jasno, da je lastnik nepremičnine samo tisti, ki je vpisan v ZK. Če žena ne bi bila vpisana v ZK, se lahko obriše pod nosom v primeru, če bi mož kot ZK lastnik prodal nepremičnino. Ženi bi ostali zgolj obligacijski zahtevki, ne pa zahtevki na podlagi lastninske pravice. Površno pripravljen odgovor.

Kaj pa avtor vprasanja misli? Ce misli resno, naj gre do odvetnika, in starsem (ter zeni) svetuje isto (seveda ne istega!). Potem pa naj skupaj izpogajajo kompromisno resitev.

Ce pa ne misli, potem si pa naj ne dela utvar s papirji, ki ne bodo imeli nobenih prakticnih posledic, in ga bodo samo prikovali za 10 let v tozarjenje (kjer bo v koncni fazi za odvetnika pognal 10x vec kot sedaj vsi trije skupaj) in naj denar vlaga na lepe oci se naprej.

Najvecja utvara je vlagati denar na podlagi papirja, za katerega se izkaze (ko gre kaj narobe) da je nicvreden.

Če so sedanje razmere v skupnosti s starši moža še rožnate, toplo priporočam samo eno: čim prej ureditev lastništva v zemljiški knjigi tako, da bo žena dejanski lastnik svojega dela hiše (in ne solastnik)

Odlični komentarji...
Kar tako naprej. Iz takšnih komentarjev se tudi lahko marsikaj naučimo.
LP

gospodek je napisal(a):
Če so sedanje razmere v skupnosti s starši moža še rožnate, toplo priporočam samo eno: čim prej ureditev lastništva v zemljiški knjigi tako, da bo žena dejanski lastnik svojega dela hiše (in ne solastnik)

Tocno tako. Pri nepremicninah je tako, da si lahko s solastnistvom v procentih ponavadi samo rit obrises. Cilj urejanja razmerij je verjetno to, da ob "nepredvidenih dogodkih" so-investitor (v tem primeru zena verjetno, ali pa tudi sin, ce sumi da so starsi, ehm, neiskreni) lahko svoj denar dobi nazaj. To je brez bolecino mozno edino tako, da je nepremicnina razdeljena v enote, ki so vpisane v ZK etazne lastnine in organizirane tako, da jih je mozno loceno prodati.

V vseh drugih primerih soinvestitor denarja ne bo vec videl. V najboljsem primeru ga bo videl takrat, ko starsi umrejo, in se hisa dokoncno proda.