Večja podedovana parcela v Ljubljani. Več lastnikov. Recimo 3. Ali lahko, zaradi nestrinjanja glede razdelitve, A + B preko odtvetniške pisarne vložita predlog o razdelitivi na okrajno sodišče , kot odgovarja njima in uspeta ? (sodišče potrdi njun predlog, čeprav se tretja stran ne strinja?)
Deleži so različni. "C" se strinja da se zadeva proda in razdeli po veljavnem, nespornem, dednem ključu, kar pa A in B zaradi očitno boljše izbire deležev zavračata.
Lepa hvala za vsako mnenje.

finforum je napisal(a):
Večja podedovana parcela v Ljubljani. Več lastnikov. Recimo 3. Ali lahko, zaradi nestrinjanja glede razdelitve, A + B preko odtvetniške pisarne vložita predlog o razdelitivi na okrajno sodišče , kot odgovarja njima in uspeta ? (sodišče potrdi njun predlog, čeprav se tretja stran ne strinja?)
Deleži so različni. "C" se strinja da se zadeva proda in razdeli po veljavnem, nespornem, dednem ključu, kar pa A in B zaradi očitno boljše izbire deležev zavračata.
Lepa hvala za vsako mnenje.

 
Men se zelo tako slisi kot da bi A+B hotela nategnt C in sem precej prepičan, da če C ni imbecil, da sodišče tega ne bo pustilo. Večina lastnikov (A+B) ne more kar tako vzeti nekaj C. Najbrž če se ne morete zmenit bo pač sodišče razdelilo po dednem ključu, kar se zdi daleč najbolj fair. But then again, nimam pravne diplome, tako, da najbrž boljš vprašat koga ki jo ima.

Prav za to gre:) Nateg. Parcela ima na 2 straneh svojevrstno uporabnost, ki sta si jo "zaželela"  A in B in posledićno tak predlog tudi pripravila.
Ne gre za pravno diplomo, ampak logiko. Če se C ne strinja, ker smatra da ni pravično, je vprašanje kakšno "moč" ima tu sodišče in ali pravno "večina" tu igra vlogo.
Hvala za mnenje.

abohte je napisal(a):
Če bi ta logika veljala in bi jaz bil C bi dal A-ju nekaj keša da izpodrine B. Če te prav razumem si želijo A in B parcelacije sedaj pa so lastniki po idealnem deležu na parceli. Bi rekel, da brez soglasja C iz te moke ne bo kruha .

 
To je povsem res.

VSI se morajo strinjat o čemerkoli v zvezi s skupno lastnino.

Če ne bo strinjanja in dogovora med vsemi tremi slolastniki, lahko samo eden (katerikoli) solastnik zahteva od sodišča, da v nepravdnem postopku izvede fizično delitev nepremičnine. Plača določeno takso (v % od vrednosti celotne nepremičnine).
Če fizična delitev ni mogoča, se nepremičnina proda na dražbi, izkupiček  pa gre med solastnke po ustreznih deležih. 

Čeprev-A in B bi lahko ponudila C da ga izplačata (tega v preksi najverjetneje ne bo?) če si tako zelo želita tiste parcele. Če je C pameten, se bo pustil drago kupiti, razen seveda, če so u igri kašne osebne zamere, potem pa velik sreče na sodišču.

abohte je napisal(a):
Če bi ta logika veljala in bi jaz bil C bi dal A-ju nekaj keša da izpodrine B. Če te prav razumem si želijo A in B parcelacije sedaj pa so lastniki po idealnem deležu na parceli. Bi rekel, da brez soglasja C iz te moke ne bo kruha.

 Ni jasno kaj misliš z dajanjem cash-a s strani C npr. A-u. Kaj pa bi s tem dosegel ? Posebej če drži, kot praviš, da brez soglasja C naj ne bi bilo "kruha". 

Ravno v tem je bistvo vprašanja, ker če ne bi bilo nobene možnosti ne verjamem da bi se znana pisarna šla sploih ukvarjat s tem.

. Bi rekel, da brez soglasja C  iz te moke ne bo kruha  .

Maks2Melisa je napisal(a):

 
To je povsem res.

VSI se morajo strinjat o čemerkoli v zvezi s skupno lastnino.

 To sem v začetku mislil  tudi jaz. Ne glede na različne deleže in strinjanje bi to bilo v osnovi logično. Ampak poglej še odgovor micica zgoraj.

micic je napisal(a):
Če ne bo strinjanja in dogovora med vsemi tremi slolastniki, lahko samo eden (katerikoli) solastnik zahteva od sodišča, da v nepravdnem postopku izvede fizično delitev nepremičnine. Plača določeno takso (v % od vrednosti celotne nepremičnine).
Če fizična delitev ni mogoča, se nepremičnina proda na dražbi, izkupiček  pa gre med solastnke po ustreznih deležih. 

 Parcela je pravokotne oblike, ob krajših stranicah potencialno zazidljiva, v sredini pa nikoli ne bo. Če C ne pristane na to "neuporabno"  sredino, je vprašanje, ali alhko eden od drugih 2 solastnikov (ali oba) doseže kar si napisal v prvem stavku. Pa če je to pravni, nepravdni ali u name it postopek. Dejstvo je da strinjanja z tako razdelitvijo (logično ) ni in ga ne bo.Da se nepremičnina proda in pride do razdelitve, kot lepo navajaš, je bil že predlog C a ne sprejet. Zdi pa se edini pošten in normalen.Nehote pa si odprl novo vprašanje-idejo : ali lahko C poda kontra predlog za prodajo na dražb in uspe, ker drugačnega dogovora itak nikoli ne bo, oziroma ali tak predlog tudi zahteva soglasje vseh strani ali morda samo "večine" ?

sjeraj je napisal(a):
Čeprev-A in B bi lahko ponudila C da ga izplačata (tega v preksi najverjetneje ne bo?) če si tako zelo želita tiste parcele. Če je C pameten, se bo pustil drago kupiti, razen seveda, če so u igri kašne osebne zamere, potem pa velik sreče na sodišču.

 Pravilno ugotavljaš :)
A in B ne bi ponudila C ničesar, ker tisti "samodoločeni-samoizbrani" del tudi nič ni vreden.Osebnih zamer toliko bojda še nisi slišal...nazadnje so se pogovarjali pred več desetletji, najmlajši pa je 3 dni mlajši od mamuta...Ne vem pa zakaj omenjaš "srečo" in sodišče. Zadeva je pravnomočno razdeljena in če ni strinjanja je izhod samo en. Ali  morda česa ne vidim beri razumem ?  

abohte je napisal(a):
Ti še enkrat čimbolj jasno povem. Razdelitev parcele A-ju in B-ju na način da bo sredino dobil C ni mogoča (vsaj ne če se C s tem ne strinja!). Na to nobeno sodišče ne bi pristalo. Sodišče bo bodisi predlagalo dražbo (tako kot je to storil že C) bodisi razdelitev parcele vendar na način, da bo zazidljivi del razdeljen približno med vse enako. V kolikor bi morebitna delitev zazidljivega dela pripeljala, do 3 parcel nemogočih oblik in dimenzij bo sodišče podprlo dražbo. Se mi pa zdi, da je najpametneje, da zadevo čimprej prodajo. Pri morebitni parcelaciji so vsi solastniki te parcele STRANKE V POSTPOKU!

 Več bodo dobili za parcelo, če jo sami prodajo, kot pa če se proda na dražbi. Če bodo pametni...

finforum je napisal(a):
Večja podedovana parcela v Ljubljani. Več lastnikov. Recimo 3. Ali lahko, zaradi nestrinjanja glede razdelitve, A + B preko odtvetniške pisarne vložita predlog o razdelitivi na okrajno sodišče , kot odgovarja njima in uspeta ? (sodišče potrdi njun predlog, čeprav se tretja stran ne strinja?)
Deleži so različni. "C" se strinja da se zadeva proda in razdeli po veljavnem, nespornem, dednem ključu, kar pa A in B zaradi očitno boljše izbire deležev zavračata.
Lepa hvala za vsako mnenje.

 
Rešitev je enostavna. Če želi vsak od solastnikov parcelo v deležu in ne denar, je to ena izmed možnosti.

Celotna parcela se oceni, pri čemer je potrebno oceniti posebej zazidljivi del in posebej nezazidljivi del. Potem se izračuna povprečna vrednost zemljišča na m2. Ko imamo določeno ceno na kvadratni meter, izračunamo vrednost deleža vsakega posameznika. Nakar se po vrednosti deleža, za A in B ob robu parcele odmeri zazidljivo zemljišče po ceni za zazidljiva zemljišča, C-ju pa tako ostane večji delež nezazidljivega zemljišča. Če je pameten, bo tako delitev sprejel, saj bo verjetno tudi zemljišče v bližini zazidljivih zemljišč kmalu zazidljivo. Ker bo obdržal večji del zemljišča, bo imel dobiček kasneje.

To je samo ena izmed možnosti, ki se mi zdi za C sprejemljiva.

finforum je napisal(a):
Večja podedovana parcela v Ljubljani. Več lastnikov. Recimo 3. Ali lahko, zaradi nestrinjanja glede razdelitve, A + B preko odtvetniške pisarne vložita predlog o razdelitivi na okrajno sodišče , kot odgovarja njima in uspeta ? (sodišče potrdi njun predlog, čeprav se tretja stran ne strinja?)
Deleži so različni. "C" se strinja da se zadeva proda in razdeli po veljavnem, nespornem, dednem ključu, kar pa A in B zaradi očitno boljše izbire deležev zavračata.
Lepa hvala za vsako mnenje.

Načeloma se lahko dogovorijo takole: za vsak smiselen kos(mogoče m2 na nekem delu parcele) vsaka stran pove koliko je za njega vreden - po tisti ceni se ga obveže kupiti ALI prodati . Interna dražba se lahko naredi večkrat, da se ne bi kdo počutil, da napačno ocenjuje in da bo na koncu izigran. Ko se  zadosti približajo vrednostim, ki ustrezajo deležem lastništva, si parcele tudi razdelijo.

Najboljša varianta je,da solastnik C svoj idealni delež,ki še ni razdeljen podari tretji osebi,ker imata predkupno pravico Ain B.Vtem primeru,si A in B lahko dogovorita z novim solastnikom o odkupu solastniškega deleža.Vse kar bo reševalo sodišče,bo slabše.

finforum je napisal(a):
Večja podedovana parcela v Ljubljani. Več lastnikov. Recimo 3. Ali lahko, zaradi nestrinjanja glede razdelitve, A + B preko odtvetniške pisarne vložita predlog o razdelitivi na okrajno sodišče , kot odgovarja njima in uspeta ? (sodišče potrdi njun predlog, čeprav se tretja stran ne strinja?)
Deleži so različni. "C" se strinja da se zadeva proda in razdeli po veljavnem, nespornem, dednem ključu, kar pa A in B zaradi očitno boljše izbire deležev zavračata.
Lepa hvala za vsako mnenje.