Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Družbeniki izbrisanih družb zadovoljni, upniki na noge
Prikaz samo enega sporočila - znotraj teme...
sporočil: 2.725
[Glavni forum]
Tema: Re: Družbeniki izbrisanih družb zadovoljni, upniki na noge
[#48328] 13.02.07 20:08 · odgovor na: (# 47948)
[#48328] 13.02.07 20:08 · odgovor na: (# 47948)
gogi2 je napisal(a):
Vse lepo in prav o tem, da je podjetnik, ki mu podjetje umira, dolžan ali prisiljen prijaviti stečaj in se izbrisu izogne. To je enostavno danes, ko ta defektni zakon in njegove učinke poznamo že dolga leta.
Ko pa je ta zakon začel veljati leta 1999, je tisoče in tisoče podjetij dobil v zatečenem stanju. V zatečenem stanju je dobil siromake, ki so pred leti postali družbeniki podjetja, na primer 0,02% lastništva. Tak lastnik je solidarno odgovarjal za dolgove podjetja v neomejeni višini. Prišlo je do nekaj absurdov, ko so se ubogemu penzionerju, ki je delež v podjetju dobil za neizplačane plače vsedli na penzijo. V zatečenem stanju je dobil tudi tiste podjetnike, ki se s 1.1.1995 niso dokapitalizirali. Oni so svojo odločitev sprejeli na podlagi zakonov, ki so veljali v letu 1994, ZFPpod pa jih je sankcioniral za nazaj.
Poleg tega je bilo to določilo zahrbtno vtkano v zakon in se slovensko podjetniško okolje te tempirane bombe ni niti zavedalo, saj postopek ni bil obrazložen in opisan ampak samo skrit v stavku, da se šteje, da je lastnik podjetja podal izjavo, da odgovarja s svojim premoženjem, čeprav sploh ni podal nobene izjave.
Citat zakona:
V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da so družbeniki oziroma delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD.
Kar se tiče Šimeta Ivanjka je eden od prvih, ki je opozoril na ta problem, na US pa je dal tudi pobudo za oceno ustavnosti.
To je res, kakor je res kar je Kame zapisal, da je Ustavno sodišče te absurd odpravilo. Kar je edino pravilno.
Toda ker je zakon popravljen, ne vidim razloga, da ga ne bi obdržali v okleščeni obliki.
Sicer je res, da imamo upniki na voljo t.i. spregled pravne osebnosti po določbah ZGD ali možnost odškodninske tožbe, hudič pa se, tako kot je v pravnem sistemu pri nas, na splošno skriva v detailih sodne interpretacije zakonov.
Problem pri obeh postopkih predstavlja dokazovanje naklepa oz. namena odškodovanja. Dokazno breme za to leži na ramenih upnika, toda upnik v slovenskem pravnem redu nima nobenega sredstva s katerim bi dolžnika lahko prisilil, da dovoli mu pregled oz. revizijo poslovanja. Brez dokazov pa seveda upniik pravdo popuši.
Še več, sam razpolagam s sodbo v kateri je sodišče za dokazano sprejelo, da je moj dolžnik ustanovil novo podjetje, ki ga je registriral za identično dejavnost, z njim nato dejansko opravljal to dejavnost z istimi poslovnimi partnerji kot s podjetjem na katerem je pustil dolgove, pa je nato sodišče iz te ugotovitve potegnilo zaključek, da to ne dokazuje naklepa, ker bi tako poslovenje lahko eventuelno pripisali tudi veliki malomarnosti družbenikov, ki pa (kakopak) ne zadostuje za spregled pravne osebnosti oz. za zaključek, da je direktor namenoma oškodoval svoje upnike.
Meni je po tem enostavno zmanjkalo domišljije. Bojda so upniki v stečajnih postopkih bolj uspešni pri tožbah na spregled pravne osebnosti, kar pa je po svoje logično, ker imajo vpogled v preteklo poslovenje družbe v stečaju.
Meni se enostavno obrača, da lažno socialo tokrat ad absurdam maskirajo v "varovanje lastninskih pravic" oz. "varovanje svobode podjetniške iniciative". Že res, da naj bi nekdo z vložkom v kapitalsko družbo tvegal samo in do višine kapitalskega vložka, toda načeloma naj bi vsak kljub vsemu imel neko dolžnost ravnanja kot dober gospodar z lastnim premoženjem. Da ne rečem, da imajo družbeniki oz. družba v izbrisu možnost ugovora, pritožbe itd. in da se izbris res ne zgodi kar avtomatično, brez kakršnegakoli predhodnega obvestila s strani sodišča.
Če mislijo tokarat samo upnikom zapreti možnost obračunati z raznimi verižniki, ne da bi nam dali na voljo kakšen drug mehanizem, pa naj bo to v obliki novega zakona ali v obliki bolj življenjske sodne interpretacije določb o spregledu pravne osebnosti, potem bodo samo odprli oz. razširili trgraznim nelegalnim ali pollegalnim združbam, ki pa načeloma pri izterjavi dolgov ne posegajo "le" v lastninske pravice dolžnikov.