Vsem dobro obveščenim: Cene kruha in drugih prehrambenih proizvodov niso odvisne toliko od cen surovin in cene delovne sile, kot od potreb,požrešnosti in nenasitnosti  trgovcev. Rabati trgovcev so se v zadnjih nekaj letih zvišali od 25 na  skupno cca 50 % . Na dvamilijnskem praktično monopolnem trgu treh trgovcev, so si blesteči trgovci pač vzeli toliko kot so potrebovali za svoj " razcvetj". Slovenska predelovalna industrija je tehnološko zaostala, ker preprosto ni imela in nima sredstev za vlaganje v posodbitev proizvodnje in razvoj. Vsa sredstva so namreč šla za "razcvet" slovenskih trgovcev in udejanjanje njihovih sanj po izgradnji mega marketov, bolj iz nagajivosti, kot iz dejanske potrebe občanov ter za prikazovanje uspešnosti in sposobnosti vodilnih struktur trgovskih družb. Požrešnost in nenasitnost trgovcev predelovalna industrija ni mogla in ne more več obvladovati z odpuščanjem zaposlenih, zniževanjem stroškov, temveč izključno še z višanjem prodajnih cen. To ji omogoča tudi osnovno vegetiranje. Ali po domače - priklop na aparature. "Managerji leta" so po mojem mnenju toliko topoumni, da v svoji neomajani zavarovanosti vase in v svoje sposobnosti, ne razumejo osnovne logike, da si na kratek rok sicer omogočajo bahavost, trpljanje po ramenih ,sklicevanje tiskovnih konferenc s prikazom bleščečih rezultatov, na dolgi rok pa zapiranje svojih sanjskih objektov, ker z uničevanjem industrije uničujejo svojo lastno substanco - lastne kupce !!!

Kralji trgovci so izjavljali ves čas, da je njihova prioriteta skrbeti za slovensko-domačo-nacionalno predelovalno industrijo. Soc realistične floskule nameščencev politike.

S tovrstnimi izjavami in izjavami o konkurenci so v bistvu opravičevali in opravičujejo svojo nenasitnost. Po mojem ne gre toliko za skrb za slovensko predelovalno industrijo, kot za preprosto dejstvo, da močnejše in sodobnejše opramljene tuje predelovalne industrije oz. bolje multinacionalke,  ne bi mogli in ne morejo tako izsiljevati, ker je njihov delež,ki ga prodajo v Sloveniji za njih v strukturi prodaje  povsem nepomemebn. Slovenski trg je namreč za njih eno malo večje mesto in nič več. Za Slovensko predelovalno industrijo pa je v mnogočem edini trg in je dobesedno prisilena akceptrati vse, kar od nje zahtevajo. Za Slovenski trg je torej ta industrija predeminzionirana, za tuji trg pa premalo tehnološko sodobna in ga tudi nesposobna servisirati. Poleg tega pa je tudi  bistveno težje s sicer kvalitetnimi izdelki prodreti na tuji trg, ker je ta bistveno bolj zaprt od slovenskega, ki z veseljem sprejme vse in vsakogar od katerega ima večjo korist.