Kaj potrebuje država v proračunu? Procente ali eure? Če potrebuje eure in če jih potrebuje čim več (itak), potem morajo biti procenti nekje med skromnim in še konkurenčnim. Te preproste zakonitosti naši ultra izobraženi finančniki ne razumejo, ker niso nikoli ničesar prodajali, ampak samo hodili v šole. Smo majhna država v konkurenčnem davčnem okolju. Če hočeš kaj pokasirati, je treba dati davke v "akcijo". Zdaj pa nam uprave bežijo v Zagreb, pri nas pa ostajajo tovarne z izmenovodji, kot najboljše plačanim kadrom. Prav nobena dodatna študija tu ni potrebna. Dohodninska lestvica s progresijo do max. 30% pa se bodo prilivi v proračun POVEČALI, ne pa zmanjšali. Davek na dobiček pravnih oseb na 15% in se ga bo pokasiralo več. In tako naprej..........Samo prosim, ne povejte Milanovemu bivšemu zetu.

Hmmm, najbolje kar ukiniti vse davke, dajatve, prispevke.

Ukiniti vso državno upravo,

Ukiniti vse javne investicije, saj cest, železnic, vodovoda, kanalizacije in drugih zadev itak ne rabimo.

Pa Bolnišnice ukiniti, ker se itak ne pride na vrsto.

Pa zakaj bi imeli šole, da se otroke tam sekira.

Naj bodo doma.

Da ne pozabim, ukiniti plače in kdo hoče delati naj prinese kapitalistu in tovarnarju denar, da se lahko pri njem "rekreira".

Govoril sem o povečanju proračuna in skupne blaginje, ne pa o ukinjanju države. Samo recept za polnjenje skupne malhe moramo posodobiti. Svet se pač spreminja. Nenehno.

Še hujši v praznih obljubah od levakov. In to v času, ko gospodarstvo občiti največje pritiske...

Tole vaše nakladanje je spet ena skrajnolevičarska propaganda za večinsko funkcionalno nepismene slovenske državljane, ki nima nič skupnega z načrti finančnega ministrstva in vlade, da bi prepričali volivce, naj glasujejo proti zakonu, ker bo sicer konec države, ker je ne vodijo plenilski in lažnjivi levičarji.

Uprave ne hodijo na Hrvaško toliko zaradi davkov ( v zasebnem sektorju itak uprave sebi preko finančnega inžineringa davčno optimizirajo prihodke) kot zaradi velikosti trga. Slovenski trg je majhen, slovenski kulturni prostor je majhen ( 2 miljona ljudi), države srbo hrvaškega kulturnega prostora imajo pa cca 15 miljonov ljudi in zato je Hrvaška kot najrazvitejši del tega območja zanimiva za sedeže uprav podjetij, ki poslujejo na teh trgih.