Napačen in totalno nerealen izračun razmerja med zaposlenim in normirancem!
Dejansko zaposleni stane delodajalca 50.000 bruto oz. 26.346 neto + 2 regresa, (cca 2.500 neto,ki ste ju seveda "pozabili") za slabih 10 mesecev dela, če odštejemo povprečno 21 dni "slovenske" bolniške na zaposlenega in povprečno 25 delovnih dni dopusta.
To pomeni, da bi za realen izračun morali jemati tudi slabih 10 mesecev dela za normiranca.
Torej ne 50.000 ampak cca. 39-40.000 bruto ker tudi normiranec je v bolniški in na dopustu katere mu noben ne plača saj takrat ne "služi". Prav tako sta v njegovem zaslužku upoštevana oba regresa.
Seveda tudi ni v tem vašem izračunu upoštevan rizik normiranca v primeru dolgotrajne bolniške, ki pa je vreden tudi kar nekaj denarja.
Ko se to preračuna se ugotovi, da na koncu normirancu na letni osnovi ostane v denarnici približno enako, če ne celo manj kot zaposlenemu.
Če rabite še kakšno pomoč se brez sramu javite.

Pozabljate, da si mora normiranec sam placati dopust in bolnisko do enega meseca kot tudi vsa delovna sredstva. Zato vas izracun ni ravno reprezentativen.

Verjetno smo ena najbolj norih držav da mora vlagatelj čakati 15let da postane zaslužex prost davkov. V državah okrog nas je večinoma veliko krajši rok (no v nekaterih državah tudi slabše - vedno pčaš davek).

Zapišite ljudem informacije korektno. Da je nekdo normiranec pomeni, da je polno zaposlen in da že nekje že obremenjen z cca 50% davčno obremenitvijo prihodka iz dela. Da so normirani prihodki rezultat njegovega dodatnega dela in da iz tega naslova še dodatno prispeva v proračun tokrat v obliki manjše obremenitve.

[info74]
Napačen in totalno nerealen izračun razmerja med zaposlenim in normirancem!
Dejansko zaposleni stane delodajalca 50.000 bruto oz. 26.346 neto + 2 regresa, (cca 2.500 neto,ki ste ju seveda "pozabili") za slabih 10 mesecev dela, če odštejemo povprečno 21 dni "slovenske" bolniške na zaposlenega in povprečno 25 delovnih dni dopusta.
To pomeni, da bi za realen izračun morali jemati tudi slabih 10 mesecev dela za normiranca.
Torej ne 50.000 ampak cca. 39-40.000 bruto ker tudi normiranec je v bolniški in na dopustu katere mu noben ne plača saj takrat ne "služi". Prav tako sta v njegovem zaslužku upoštevana oba regresa.
Seveda tudi ni v tem vašem izračunu upoštevan rizik normiranca v primeru dolgotrajne bolniške, ki pa je vreden tudi kar nekaj denarja.
Ko se to preračuna se ugotovi, da na koncu normirancu na letni osnovi ostane v denarnici približno enako, če ne celo manj kot zaposlenemu.
Če rabite še kakšno pomoč se brez sramu javite.

Tudi nisem še slišal, da si zaposleni sam plača prevoz na delo, malico, dnevnice in prenočišča v primeru službenih potovanj, najemnino za pisarno, ogrevanje in elektriko na delovnem mestu, pisalno mizo in računalnik, programsko opremo (če dela v pisarni)... ...ta primerjava je na nivoju Boštjančiča, ki pravi, da normiranci od svojega dela plačajo samo 4% davka.

Pavšalna primerjava obdavčitve. Če bi govorili kaj ostane zaposlenemu, normirancu ali lastniku kapitala pa bi morali upoštevati tudi koliko je kdo vložil, da je dobil 50.000 € in kakšna tveganja so v vsakem primeru ob letnem zaslužku 50.000 €.
Takšni izračuni so danes matematične naloge v osnovni šoli, kaj več pa od tega ni haska.

1) Normiranci in najemodajalci imajo prihodke, česar ni možno primerjati z dobičkom ali plačo. Iz prihodkov je treba odšteti še stroške (odhodke). Ne morete enostavno predpostaviti, da je najem pisarne, deložacija neplačnika, sanacija stanovanja... itd. itd. zastonj.

2) Vsi razen zaposlenih prevzemajo tudi tveganje izgube. Negativnih plač še nimamo. Torej spet ni fer primerjava.

S takimi zavajajočimi primerjavami dajete prostor levičarjem, da ob prvi priložnosti povišajo davke.