Hvala, da se borimo proti razmetavanju denarja pobranega iz davkov in čezmernemu vmešavanje politike v gospodarstvo ter nekoristnemu odvzemanju svobodne volje posamezniku.

Dejanskoo bi potrebovali vlaganje v omrežje, predvsem delujoče in z večjimi polnilnimi močmi, ter proizvodnjo energije. Na nacionalnem nivoju čimprej jedrske. Za ceno avtov pa poskrbijo trg, konkurenca. Upam da EU pri tem ne bo navila davke Kitajcem in Tesli namestto da bi vzpodbudila Nemce k bolj racionalnemu obnašanju da sami spustijo cene kot posledico inovacij tehnologije, proizvodnje in nabavnih verig.

Subvencije za vso to paleto sr..., kjer "doniramo" v bistvu Kitajcem in Tesli (ja, res s(m)o tesle :)) ukinit. Tile zelenjavarji so tako s svojimi idejami zj... Evropo (zapiranje jedrskih elektrarn v Nemčiji).

Subvencionirat samo to in izključno to, kar nam "pade" iz Bruslja - če so tam še vedno beboti, ki podpirajo razvoj Azije. Čajnizarji avte prodajajo pri njih za (vsaj) 30 procentov ceneje kot v Evropi, naj konkurenca naredi svoje.

Sam zagovarjam hibride. Tistim z bajtami, kjer se doma napajajo, pa verjetno paše avto na štrom.

Pa saj ni to edina subvencija. Kaj pa okna, strehe, elektrarne, toplotne črpakle, peči na pelete, drva, gorivo za javni prevoz, kmete itd. To je vse samo lobizm. Koliko od tega je naših izdelkov in za koliko so ti izdelki dražji zaradi subvencij ? Pač država grobo pobira davke zato, da potem nahrani naglasnejše podpornike svojega vladanja.

Subvencije za nakup posameznih električnih avtomobilov bi po mojem morali ukiniti, vendar bi morali pred tem pripraviti jasno evropsko strategijo razvoja električne mobilnosti in konkurenčnosti avtomobilske industrije.

Javna sredstva bi nato usmeril v skupni razvoj. EU bi lahko z razpisom spodbudila evropske proizvajalce, da skupaj razvijejo dva ali tri cenovno dostopne modele, ki bi bili tehnološko in cenovno konkurenčni kitajskim proizvajalcem in Tesli. Platforma, električni pogon in ključne tehnologije bi lahko bili skupni, posamezne znamke pa bi prispevale svoj dizajn, opremo in prilagoditve ter avtomobile prodajale pod svojim imenom. S tem bi lahko zmanjšali razvojne in proizvodne stroške ter dosegli nižje prodajne cene tudi brez subvencij za kupce.

Mislim, da potrebujemo več sodelovanja. Treba bo požreti tudi kak ego, racionalizirati poslovanje in se prilagoditi svetovnemu trgu. Ponekod bi bilo smiselno razmisliti tudi o združevanju proizvajalcev, skupni razvoj pa bi lahko bil prvi korak.

Del strategije bi bili lahko tudi pilotni projekti pametnega upravljanja mobilnosti v večjih mestih: souporaba avtomobilov, usklajeno polnjenje in povezovanje z javnim prevozom. Torej najprej jasna strategija in konkretni ukrepi, nato ukinitev subvencij za posamezne nakupe. In to bi "morali" znati tudi skomunicirati.

... poleg tega bo morala Slovenija za kazen kupiti več kuponov CO2 in da so subvencije itak denar, ki nam ga daje tudi Evropa (kdo pa ga daje njej?) in podobno. ...

... OK, sicer je minilo že kar nekaj cajta, odkar je bil naš kralj Instagrama tudi predsednik vlade Slovenije in se je takrat na veliko hvalil, češ da moramo biti Slovenci ponosni, da smo lahko neto plačniki (= v EU proračun plačujemo več, kot iz EU proračuna dobimo), ker smo bolj bogati od evropske sirotinje na vzhodu ... no, ker pa se je po vladavini Pahorja v EU zgodil brexit, so se karte verjetno malo premešale, tako da bi Financarji lahko malo raziskali, koliko danes Slovenci v proračun EU plačujemo - pa ne mislim na harač za NATO pakt in nekdanjo sovjetsko republiko Ukrajino - in koliko s famoznimi evropskimi sredstvi iz EU proračuna dobimo ... khmm, sploh ker sem opazil, da je tudi Frankl opazil, da Slovencem od bruseljske cesarice fonderlajdre velikodušno "podarjena" evropska sredstva niso v celoti pobrana z dreves ECB v Frankfurtu, ampak da so - če smo Slovenci še vedno neto plačniki - to v resnici naša sredstva ...

P.S.: o subvencijah za električne avtomobile - za električna kolesa sploh nisem vedel - raje ne bom pisal, ker ne bi rad, da mi krvni tlak eksplodira ...

Postavka Znesek
Prejeto iz proračuna EU 1.239,1 milijona €
Vplačano v proračun EU 719,8 milijona €
Neto razlika v korist Slovenije +519,3 milijona €

Sistem deluje v dveh smereh:
- Vplačila so povezana z gospodarsko močjo države. Največji vir proračuna EU so prispevki, vezani na bruto nacionalni dohodek članic. European Commission
- Razvojna sredstva se bolj usmerjajo v manj razvite države in regije. Pri Sloveniji zato obstaja tudi notranja razlika: Vzhodna Slovenija je uvrščena med manj razvite regije, Zahodna Slovenija med bolj razvite, kar vpliva na stopnjo evropskega sofinanciranja. Evropska sredstva
Za občutek: po podatkih SURS je Slovenija leta 2024 dosegala 90 % povprečja EU po BDP na prebivalca, prilagojenem kupni moči. stat.si
Vendar 100 % povprečja ni avtomatska meja med neto prejemnico in plačnico. Končni saldo je odvisen tudi od drugih programov, denimo kmetijstva in okrevanja, ter od dejanskega črpanja sredstev. Zato lahko ob večji razvitosti še vedno prejemamo evropska sredstva.

[]
Postavka Znesek
Prejeto iz proračuna EU 1.239,1 milijona €
Vplačano v proračun EU 719,8 milijona €
Neto razlika v korist Slovenije +519,3 milijona €

Sistem deluje v dveh smereh:
- Vplačila so povezana z gospodarsko močjo države. Največji vir proračuna EU so prispevki, vezani na bruto nacionalni dohodek članic. European Commission
- Razvojna sredstva se bolj usmerjajo v manj razvite države in regije. Pri Sloveniji zato obstaja tudi notranja razlika: Vzhodna Slovenija je uvrščena med manj razvite regije, Zahodna Slovenija med bolj razvite, kar vpliva na stopnjo evropskega sofinanciranja. Evropska sredstva
Za občutek: po podatkih SURS je Slovenija leta 2024 dosegala 90 % povprečja EU po BDP na prebivalca, prilagojenem kupni moči. stat.si
Vendar 100 % povprečja ni avtomatska meja med neto prejemnico in plačnico. Končni saldo je odvisen tudi od drugih programov, denimo kmetijstva in okrevanja, ter od dejanskega črpanja sredstev. Zato lahko ob večji razvitosti še vedno prejemamo evropska sredstva.

... čuj, najprej hvala za trud, še bolj pa bi bil vesel, če bi nalimal linke, na osnovi katerih napisal svoj post, ker me res zanima specifikacija podatkov ...

P.S.: ob takšnih cifrah nimam glih nekega pametnega občutka, ampak ob približno 86 milijardah slovenskega BDP ( www.worldometers.inf...enija-bdp/ ) se mi zdi slovenskih 719,8 milijonov (= približno 0,8 procenta BDP) za delovanje EU precej skromen prispevek, sploh če pomislim na nekajkrat višje procente slovenskega "prispevka" za NATO pakt ... khmm, še bolj pa sem zmeden, če pomislim na stotine milijard, ki jih je EU - od kod jih je vzela ob podobnih procentih prispevkov 27 držav članic - zmetala v ukrajinsko peč, ki z EU nima nič oziroma ima približno toliko kot Srbija, Črna gora, Makedonija in Bosna iz nekdanje Juge ...

Hvala za vprašanje. Vir za številke je UMAR oziroma Ministrstvo za finance. Slovenija je leta 2025 v proračun EU vplačala približno 719,8 milijona €, iz njega pa prejela okoli 1,239 milijarde €, torej smo bili približno 519 milijonov € v plusu.
Za občutek velikosti: celoten proračun EU za leto 2025 je znašal približno 199,4 milijarde € v prevzetih obveznostih oziroma 155,2 milijarde € dejanskih plačil. To je približno 1,08 % bruto nacionalnega dohodka EU, torej EU upravlja relativno majhen proračun glede na velikost evropskega gospodarstva. consilium.europa.eu
Kmetijstvo je tradicionalno eden največjih porabnikov. Za naravne vire in okolje, kamor sodi predvsem skupna kmetijska politika, je bilo leta 2025 namenjenih okoli 56,7 milijarde €, za gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo pa približno 66 milijard €.
Glede NATO pa je pomembna razlika: ko govorimo o 2 % BDP oziroma po novem dogovoru o postopnem dvigu proti 5 % do leta 2035, to ni denar, ki ga država nakaže NATO-u. Od teh 5 % naj bi bilo najmanj 3,5 % BDP namenjenih obrambi, dodatnih 1,5 % pa širši varnosti, infrastrukturi, odpornosti itd. Gre torej predvsem za porabo posamezne države za lastno vojsko, opremo, plače, infrastrukturo in obrambne zmogljivosti. Slovenija je bila po oceni NATO leta 2025 pri približno 2 % BDP. nato.int
Dejanski skupni proračuni NATO so proti temu zelo majhni: leta 2025 je bil civilni proračun NATO približno 483 milijonov €, vojaški pa 2,37 milijarde €. NATO sam poudarja, da ta skupna proračuna skupaj predstavljata manj kot 0,02 % vseh obrambnih izdatkov članic. nato.int
Kar se tiče Ukrajine: po trenutnih podatkih EU so EU in države članice od začetka ruske invazije mobilizirale približno 224,5 milijarde € podpore. Ampak spet – to ni 224 milijard, ki bi jih vzeli iz enega letnega proračuna EU in nakazali Ukrajini. V tej številki je približno 110,3 milijarde € sredstev oziroma jamstev iz proračuna EU, 77,9 milijarde € vojaške pomoči, 17 milijard € za ukrajinske begunce znotraj EU, 15,5 milijarde € druge pomoči držav članic ter 3,8 milijarde € prihodkov iz zamrznjenega ruskega premoženja. consilium.europa.eu
Poleg tega je EU za leti 2026–2027 sprejela še 90-milijardno posojilo, od tega okvirno 30 milijard za finančne potrebe države in 60 milijard za obrambne potrebe. To je posojilo, financirano z zadolževanjem EU, ne klasična nepovratna subvencija iz tekočega letnega proračuna. consilium.europa.eu
Tako da je bistvo mojega prvotnega zapisa predvsem to, da 719,8 milijona € ni nekakšna slovenska »članarina za bruseljsko birokracijo«, ampak naš prispevek v skupni proračun, iz katerega se potem financira precej širok spekter stvari, Slovenija pa je iz njega leta 2025 dobila več, kot je vanj vplačala.

[]
Hvala za vprašanje. Vir za številke je UMAR oziroma Ministrstvo za finance. Slovenija je leta 2025 v proračun EU vplačala približno 719,8 milijona €, iz njega pa prejela okoli 1,239 milijarde €, torej smo bili približno 519 milijonov € v plusu.
Za občutek velikosti: celoten proračun EU za leto 2025 je znašal približno 199,4 milijarde € v prevzetih obveznostih oziroma 155,2 milijarde € dejanskih plačil. To je približno 1,08 % bruto nacionalnega dohodka EU, torej EU upravlja relativno majhen proračun glede na velikost evropskega gospodarstva. consilium.europa.eu
Kmetijstvo je tradicionalno eden največjih porabnikov. Za naravne vire in okolje, kamor sodi predvsem skupna kmetijska politika, je bilo leta 2025 namenjenih okoli 56,7 milijarde €, za gospodarsko, socialno in teritorialno kohezijo pa približno 66 milijard €.
Glede NATO pa je pomembna razlika: ko govorimo o 2 % BDP oziroma po novem dogovoru o postopnem dvigu proti 5 % do leta 2035, to ni denar, ki ga država nakaže NATO-u. Od teh 5 % naj bi bilo najmanj 3,5 % BDP namenjenih obrambi, dodatnih 1,5 % pa širši varnosti, infrastrukturi, odpornosti itd. Gre torej predvsem za porabo posamezne države za lastno vojsko, opremo, plače, infrastrukturo in obrambne zmogljivosti. Slovenija je bila po oceni NATO leta 2025 pri približno 2 % BDP. nato.int
Dejanski skupni proračuni NATO so proti temu zelo majhni: leta 2025 je bil civilni proračun NATO približno 483 milijonov €, vojaški pa 2,37 milijarde €. NATO sam poudarja, da ta skupna proračuna skupaj predstavljata manj kot 0,02 % vseh obrambnih izdatkov članic. nato.int
Kar se tiče Ukrajine: po trenutnih podatkih EU so EU in države članice od začetka ruske invazije mobilizirale približno 224,5 milijarde € podpore. Ampak spet – to ni 224 milijard, ki bi jih vzeli iz enega letnega proračuna EU in nakazali Ukrajini. V tej številki je približno 110,3 milijarde € sredstev oziroma jamstev iz proračuna EU, 77,9 milijarde € vojaške pomoči, 17 milijard € za ukrajinske begunce znotraj EU, 15,5 milijarde € druge pomoči držav članic ter 3,8 milijarde € prihodkov iz zamrznjenega ruskega premoženja. consilium.europa.eu
Poleg tega je EU za leti 2026–2027 sprejela še 90-milijardno posojilo, od tega okvirno 30 milijard za finančne potrebe države in 60 milijard za obrambne potrebe. To je posojilo, financirano z zadolževanjem EU, ne klasična nepovratna subvencija iz tekočega letnega proračuna. consilium.europa.eu
Tako da je bistvo mojega prvotnega zapisa predvsem to, da 719,8 milijona € ni nekakšna slovenska »članarina za bruseljsko birokracijo«, ampak naš prispevek v skupni proračun, iz katerega se potem financira precej širok spekter stvari, Slovenija pa je iz njega leta 2025 dobila več, kot je vanj vplačala.

... evo, in če se tudi sam vrnem k svojem prvotnem komentarju, so se karte (z brexitom ?) malo premešale in torej Slovenija ni več med neto plačniki v proračun EU, s čemer se je naš kralj Instagrama tako zelo hvalil, ko je bil še predsednik slovenske vlade ...

P.S.: kar se tiče nekdanje sovjetske republike Ukrajine in na milost - po zaprosilu za članstvo v EGS leta 1987 zdaj kot kandidatka od leta 1999 Turčija čaka na pristop v EU že skoraj 30 let - čakajočih republik nekdanje Juge in vloge EU v redefiniciji aktualnega globalizma nisi glih najbolj poštekal moje poante, ampak ne bi zdaj o tem, ker si očitno korekten sogovornik nekaj posebnega na totem forumu, za kar sem ti rahlo obupan nad forumaši Financ pravzaprav kar hvaležen ...