"Put all eggs in one basket - and wait"

Skoraj težko verjameš, da smo imeli (in še vedno imamo) pred nosom super podjetja, ki v svoji branži spadajo v sam vrh. Če k temu dodaš še dostop do informacij ter uporabo njihovih izdelkov/storitev, je za vsakega INVESTITORJA bil slovenski trg samo vprašanje časa. Podobno se dogaja v zadnjem obdobju s celotno CEE regijo.

Fascinantno, ja. simpl kot pasulj :)

Sledi seveda vprašanje: kaj pa zdaj. Hold še naprej, sell (in kaj pol s $$) ali dodatno slo buy?

Same here. Trenutno holdam ker nimam pametne alternative..

... Petnajst let pozneje je SBI TOP skupaj z dividendami ustvaril 919,8 odstotka donosa oziroma približno 17,1 odstotka na leto. To ni več statistična zanimivost. To je sodba. ...

... čuj, Matej ... evo, ker se za nazaj da presodit marsikaj, me zanima tvoja sodba, kakšen bi bil donos za povprečnega(!) vlagatelja, če bi se na slovenski borzi vrtelo tistih 30 milijard evrov, ki jih v štumfih ali na bankah - donos je podoben, razen za nekaj procentov inflacije pa ni negativen - špara 2 milijona finančno pregovorno nepismenih in iz "zgodovinskih" razlogov finančno previdnih Slovencev ... khmm, ker si namreč pozabil napisat, koliko je vlagateljev in koliko denarja se vrti na slovenski borzi ...

P.S.: procenti so hecna zadeva in se z njimi da povedat marsikaj, pri absolutnih cifrah pa za primerjave ni več toliko prostora, sploh če primerjamo količino v petnajstih letih z dreves sveže nabranega denarja, ki se vključno s Slovenijo vrti v gospodarstvih "demokratičnega" zahoda ...

Govorimo o stockpickingu. Na daljša obdobja vemo, kolk je zmagovalcev nad indeksom.

Mogoče zvtg ali nlbr.

Matej, čudovito.
Sicer pa bova zopet tudi o tem in podobnem ob priliki ob kavi. Se že veselim.

Domači vlagatelj pa jih je opazoval z varne razdalje, medtem ko je tuji kapital počasi ugotavljal...

Na našo veliko žalost so bili velik del rasti premoženja deležni« hrčki, naši »dragi« južni sosedje. Oni bolj kot mi vlagajo pri nas na borzi, kupujejo naša podjetja, mi pa pri njih zgolj in samo cegle prelepljene s keramiko. To pove vse o intelektualnem dometu vladajoče elite in prebivalcev v obeh državah.

Delnica pa papir, ki je slovenskega človeka neprijetno spominjal, da obstajajo tudi sredstva, ki jih ni mogoče obložiti s keramiko.

Sodnice in sodniki, prve v veliki večini zaradi feminizacije poklica in intelektualne podhranjenosti (medklic, koliko res dobrih sošolcev in sošolk pa je šlo na pravni faks, v mojih časih zelo malo in še to zgolj (pod)povprečneži), pa še tožilce in kriminaliste ne smem izzvzeti, da ne bodo zamerili, so podobnega mindset-a, še danes ne razumejo, da je delež ali delnica v družbi ena od oblik premoženja oz. sredstev torej ekvivalent ostalim oblikam premoženja, sploh tistim obloženim s keramiko ali na štirih kolesih. Po njihovem svetem prepričanju deleža ali delnic ne bi smel zastaviti, zanje ne bi smel dobiti kredita. Vsi, ki se ukvarjajo z vlaganjem so špekulanti in polkriminalci, razen če so to oni sami. Cene samo rastejo (razen ko ne, takrat pa je v ozadju zagotovo mučka). Dobiček pri prodaji pa je v naši družbi seveda greh že sam po sebi.

Teh istih omejitev pri štirikolesnih in s keramiko obloženih sredstvih ni, prodaja z dobičkom ni težava (razen malo favšije, če je dobiček večji od petmesne številke in če je zaslužkar slučajno sosed).

Jebeš državo, ki ima še po več kot 35. letih svojega obstoja mentalno pohabljene ljudi na za družbo pomembnih položajih.

In da ne bo pomote, opisujem zgolj svoje lastno tridesetletno izkušnjo z investiranjem pretežno v delnice in deleže družb in žal tudi dvajsetletno izkušnjo s podalpskim pravosodjem ter mindset-om celotne družbe.

Hoče verjeti, da je bogastvo nagrada za inteligenco, delo in izjemne odločitve. Borza pa ga vedno znova poniža. Ne nagradi tistega, ki največ maha z rokami. Nagradi tistega, ki zna sedeti pri miru, medtem ko svet okoli njega izgublja živce. Morda je največja lekcija teh 15 let prav ta: človek ima neustavljivo potrebo, da posega v stvari, ki bi se brez njega odvile bolje.

V R H U N S K O !!!!

Si si malo sposodil Charlija, onega tihega tipa, ki je na skupščinah BRK sedel vedno na levi strani Oraklja iz Omahe, tiho momljal in z užitkom jedel slaščice...

na 30 milijard depozitov glej predvsem v luči oportunitetnih izgub. enormno. če posamezniki ne bodo poskrbeli zase, ni države na tem svetu, ki bo lahko poskrbela za njih. in fikcija obljubljenih pokojnin pay as you go sistema ljudi sili, da ne razmišljajo s svojo glavo. bo že država.