1. Računalništvo in informatika naj postaneta obvezna vsebina po celotni izobraževalni vertikali, z jasnim poglavjem o UI.

Računalništvo gre po poti lončarstva: nujno potrebno za civilizacijo in le res redki, ki znajo narediti kaj uporabnega po sprejemljivi ceni. (Čutim na lastni koži.)

2. Učitelji potrebujemo sistematično usposabljanje, ne novih naprav brez navodil.

Zaenkrat je šolstvo še koristno za osvajanje veščin, znanje je dosegljivo na zahtevo skoraj zastonj že 30 let. Šolstvo se bo moralo zares postaviti na novo, ne pa samo pokrpati z izobraževanji.

3. Odločevalci, ki o tehnologiji odločajo, naj opravijo isto usposabljanje kot mi. Odločanje o nečem, česar ne poznamo, ni pogum.

Odločevalci se bodo, kot vedno, odzvali prepozno in s pomankljivimi rešitvami. Usposabljanje bo že čez 6 mesecev nezadostno. Zakonodaja in normativi ne bodo uspeli slediti spremembam. Potrebujemo znova vrnitev k preprostim načelom, ki jih razume vsak (po vzoru 10 zapovedi), regulativo bodo pa morale prevzeti stroke (ki bodo preživele transformacijo) po zgledu nekdanjih cehov.

4. Šole potrebujemo notranja pravila rabe in kulturo prijave napak po zgledu letalstva. Napaka, ki jo prijavimo, postane znanje. Napaka, ki jo skrijemo, postane tempirana bomba.

Zelo se strinjam, da je povratna informacija kritično potrebna za kakršno koli ciljno aktivnost.
Šolstvo tudi tukaj zamuja, ker je povratna informacija merjena v mesecih, v nekaterih primeih pa desetletjih (naprimer pomanjkanja znanja o telesu in nutricionistike se pokaže v kroničnih težavah v 40ih).
Pomisli, koliko je bil AI uporaben letos februarja in kako zelo pametnejši je sedaj 6 mesecev kasneje. Vse naše aktivnosti postajajo zelo kratkovidne, edino letničasi nas še prisilijo, da razmišljamo za pol leta vnaprej.

alništvo gre po poti lončarstva: nujno potrebno za civilizacijo in le res redki, ki znajo narediti kaj uporabnega po sprejemljivi ceni. (Čutim na lastni koži.)


Kupi plastiko, ce nimas denarja za kvaliteto.
Razkos se placa ;).