Nobenega razloga in ne poštenega političnega namena ni bilo (večina v parlamentu je zagotovljena), da se v en interventni zakon zbaše sto stvari. Predlagatelji zakona – Demokrati, NSI in Resnica – bi zlahka poskrbeli za ločenost vsebin. Na tiste, ki so lahko predmet referendumskega odločanja, in tiste, ki na referendum ne smejo. Ta minimalni standard legitimnosti zakonodaje bi moral zagotoviti tudi državni zbor. Ampak kaj, ko sploh ne vedo, kaj sprejemajo.

Bravo, gospa Simona.

Odlično napisano.

Res ne vedo, kaj sprejemajo.

Vse se dela v stilu, glavno, da so naši in glavno, da dvignejo roke, ko je potrebno.

Mislim, da ste se na Financah tudi prehitro veselili, ko so desni prišli na oblast.

Povprečno inteligenten ve, kaj je treba v tej situaciji narediti. Vprašanje je, ali sploh imamo še povprečno inteligentne v slovenski politiki.

Dejstvo je, da sta JJ in SDS previdna v tej situaciji, t.i. razvojni trojček pa se je zelo slabo izkazal.

Vrtovec je rekel, delalo se bo (v praksi na cestah ni nič drugače kot prej) in odšel na "zaslužen" počitek. Najprej na Hrvaško, sevede. Kakopak.

Cigler dela selfije.

Stevo in njegova stranka so že v prostem padu. Reši se, kdor se more. Oz. poberi, kar se ponuja in pol "zbeži".

Ostrc kaže neko aktivnost, a ne vidim preobrata, ker zdravstvo teče po svojih starih notah. Četudi ne bi imeli njega za ministra, bi bilo vse isto.

A Logar je že prišel nazaj na delo iz zaslužene sence? Vmes se je iz nje (s selfijem vred sevede) oglasil v limonadi Progros in modro ugotovil, da tako se ne dela. Kako pa?

JJ pa za sedaj največ časa posveča Lepeni, članom stranke in... Izraelu. No, tudi nekaj malega migrantom.

Slovenski levici pa paše, da je na podaljšanem dopustu in brusi nohte za burno jesen. Lepa reč. Od tega bomo državljani imeli mnogo koristi...

Torej, kaj si lahko od take vlade ali politike obetamo? Mnogo besed, dejanja pa kažejo na kaos ali vseenost.

Aha, kje imamo še kakega povprečno inteligetnega, zmernega in delovnega v Slo politiki? Nova igrica, ki jo bomo od 1.9. dalje spremljali. Nov šov se obeta. Najdimo takega... :)

Vprašanje je, kaj je mogoče narediti, da bodo normiranci, zdravniki, upokojenci, najemodajalci, inženirji, vedeli, kakšna so pravila in poslovno okolje. Da bo to hitro, legitimno in pametno.

Mar zdaj ti ne vejo, kakšna so pravila? Po mojem vejo.

Še vedno čakam na nižjo dohodnino ...

Dober tekst z izjemo prevelikega povdarka na socialni kapici. Socialna kapica tako kot je trenutno zamišljena in predstavljena v omnibus zakonu, ki gre na referendum je zgrešena, ker ne koristi nikomur drugemu kot izključno raznim s strani države, direktno ali indirektno, postavljenim blodnjakom. Kdor koli bo hotel sprožiti vsebinski razbojni cikel bo moral najprej vspodbuditi medsebojno finančno povezovanje konkurentov na trgu v delniške družbe in zaostriti pogoje za s.p.-je z zgornjo mejo letnega prometa enako kot je urejeno sedaj za pavšaliste , pavšaliste pa umejiti na trivialne dejavnosti, šele po vsem naštetem pride na vrsto socialna kapica, ker so bi s prej omenjenimi ukrepi ustvaril določen procent prebivalstva, ki si to dejansko zasluži.

[1357]
Dober tekst z izjemo prevelikega povdarka na socialni kapici. Socialna kapica tako kot je trenutno zamišljena in predstavljena v omnibus zakonu, ki gre na referendum je zgrešena, ker ne koristi nikomur drugemu kot izključno raznim s strani države, direktno ali indirektno, postavljenim blodnjakom. Kdor koli bo hotel sprožiti vsebinski razbojni cikel bo moral najprej vspodbuditi medsebojno finančno povezovanje konkurentov na trgu v delniške družbe in zaostriti pogoje za s.p.-je z zgornjo mejo letnega prometa enako kot je urejeno sedaj za pavšaliste , pavšaliste pa umejiti na trivialne dejavnosti, šele po vsem naštetem pride na vrsto socialna kapica, ker so bi s prej omenjenimi ukrepi ustvaril določen procent prebivalstva, ki si to dejansko zasluži.

Konkurente v delniske druzbe.
Nas je dva miljona.
Kje ti vidis konkurente.
Se pravi vodovod dd je 80 posto vodovodarjev.

Enkrat sem zasledil, da vecino podjetij na novi zelNdiji zgradi 4do5 his letno.
To je verjetno 4 do 5 delavcev na podjetje.

Mislim da mal prevec sanjas za tako malo drzavo.
Podobno kot je golob ....

Zelo sem radoveden, kaksen procent Slovencev je totalnih bedakov in bodo na referendumu glasovali proti "interventnemu zakonu", ki jim bo znizal davke, pocenil gorivo, hrano in nekoliko manj davil podjetja.
Se ze veselim :)

Pisal sem že o prevozniškem sektorju, pa določene branže trgovine, pa še marsikaj bi se našlo, predvsem pa povsod kjer je konkurenca razdrobljena bi se dalo pospešiti razvoj dejavnosti edino s kapitalskim povezovanjem razdrobljenih konkurentov na trgu.

[1357]
Pisal sem že o prevozniškem sektorju, pa določene branže trgovine, pa še marsikaj bi se našlo, predvsem pa povsod kjer je konkurenca razdrobljena bi se dalo pospešiti razvoj dejavnosti edino s kapitalskim povezovanjem razdrobljenih konkurentov na trgu.

Prevoznistvo in trgovina sta na podobnem nivoju kot kmetijsvo in turizem.
Majhen del bdp ja in veliko tuje delovne sile, ter mocna konkurenca od zunaj.

No, meni je smešna vloga sindikatov. Njim bo lahko tragična, če bi imela desnica stratega, ne pa kaplarja.
Sindikati nasprotujejo:
- 100 % pokojnini ob delu,
- nižjem DDV na del osnovnih življenjskih potrebščin,
- nižji davčni obremenitvi.
Hkrati direktno napadajo delavce, ki delajo preko s.p. in višje plačane delavce. Skoraj prepričan sem da je kakšnen vodilni Dewesofta v sinidkatu, če ga niso ven vrgli, ker je prebogat.
Zakaj sindikati to delajo? Zaradi skrbi za proračun, in ker se jih ni nič vprašalo. Proračun ni v njihovi pristojnosti, za socialni dialog so se sami proglasili in niso reprezentativni. Zraven se rinejo zaradi sejnin (ki jim jih plačajo člani), ko mlatijo prazno slamo.

Ob dobro vodeni kampanji desnice je s sindikati konec.

b dobro vodeni kampanji desnice je s sindikati konec.

Kdo jo bo vodil logar, stevanovic, cigler, mahnic.
Janso itak bolje na spustijo zraven.
Ob pomoci rtvja ;)?

Nekdo jo mora placat , kampanijo npr., ali pa imet vsaj neke izkusnje s prihodki in odhodki proracuna.
Jj je ze izglasoval zujf enkrat.
Javni sektor izven zdravnikov se zna tega se spomnit.
Dajat neke olajsave nekomu nad 8 k bruto je po moje nesmisel oz jih je treba ustrezno zapakirat.
V npr delovno uspesnost, da lahko delodajalec izplaca petkratnik ali 4 njegove neto place ob koncu leta, brez prispevkov in z enotno 10 procentno dohodnino oz z splosno stopnjo nad znesekom, ki je ze trenutno neobdavcen.
Ali pa v placo raziskovalcev npr.

Da se gre vsem po redu nima nekega smisla in tu zna zakon past, ce ne bo dobro obrazlozen kot pravis.
Kar dvomim da bo.


Pri nas in drugje rabimo najprej pogledat odhodkovno stran.
Ljudje imajo naceloma dovolj, sam ne vidim neke revscine...
Itak pa nas lahko v parih letih kitajci pojedo, takrat ne bo vec smisla govorit o visokih placah,ker jih ne bo ;).

ajd da vidmo, v treh minutah:

GLASUJEM PROTI
Ker ne želim, da ljudje po 40 letih dela dobijo pokojnino, ki so si jo zaslužili.
Ker rad plačujem višji DDV za hrano.
Ker ne želim, da (drugi) plačujejo nižje davke.
Ker ne želim, da se (drugim) olajša najem stanovanj.
Ker ne želim, da se mi olajša dostop do zdravnika.

[nejc29]
Še vedno čakam na nižjo dohodnino ...

Če imaš več kot 7.500 bruto lahko upaš, da bo zakon na referendumu potrjen, sicer pa se boš še načakal ;)

[trocki]
> [nejc29]
> Še vedno čakam na nižjo dohodnino ...

Če imaš več kot 7.500 bruto lahko upaš, da bo zakon na referendumu potrjen, sicer pa se boš še načakal ;)

Ne vem kaj na Financah bluzite, v Sloveniji desnica NE obstaja :). Ostanejo le malo bolj in malo manj levi, pa še kakšen Trocki se najde.

Tale bedast predlog zakona je bil podlaga za nastanek te vlade ... nekako po vzorcu iz preteklosti, samo da ni "holob" (in dobro, da ni :)). Sedaj pa bo stric Janša, ki je že (pre)večkrat dokazal, da nima jajc, da bi levnuhe odklopil od korita, znova krmaril med manj in bolj levimi z čisto figo do najbolj pridnih in ustvarjalnih, ki polnimo to korito.

Če pa so hotel kaj narediti za "rajo", bi morali dvigniti splošno olajšavo in raztegnit dohodninske razrede, prav tako pa posebej davčno opredeliti majhne podjetnike in podjetja s prometom (npr.) do 1 mio EUR in to normiransko navlako odpraviti.

Da slovenska desnica v resnici noče po identiteti desnih reform.

Osebno t.i. reforme niso leve ali desne ampak smiselne in nesmiselne. Sicer pa, katera slovenska desnica? To, kar imamo pri nas za desnico je v najboljšem primeru to, čemur bi v ZDA rekli RINO.

Daleč najpomembnejše določilo interventnega zakona je socialna kapica. Ne le davčno, ekonomsko in konkurenčno, ampak družbeno in simbolno. Je nujen, morda tudi izsiljen preskok v glavah: od družbe pretirane enakosti do meritokracije.

JA, če bi bila nastavljena nižje res za inženirje in srednji razred, ne pa za ljudi tipa Blaž Brodnjak (pa imam o njem dobro mnenje).

[tomaz.peli]
ajd da vidmo, v treh minutah:

GLASUJEM PROTI
Ker ne želim, da ljudje po 40 letih dela dobijo pokojnino, ki so si jo zaslužili.
Ker rad plačujem višji DDV za hrano.
Ker ne želim, da (drugi) plačujejo nižje davke.
Ker ne želim, da se (drugim) olajša najem stanovanj.
Ker ne želim, da se mi olajša dostop do zdravnika.

Glasujem za ker to pomeni dodaten majnko miljarda letno v proracunu
Glasujem za ker zelim, da nekateri se naprej vlecejo placo in penzijo, podjetje pa ga ne more odpustit.
Tule so enega taksnega lepo pozvali naj sam gre v penzijo, dtugace bojo njegovo delovno mesto ukinili ;).
Kot vem te podjetje ne more avtomatsko dat v penzijo.. ce zaposkeni tega ne zeli.

Delodajalec ne more enostransko odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcu samo zato, ker je izpolnil pogoje za upokojitev ali je že upokojen. Delovno razmerje lahko preneha le na podlagi splošnih zakonskih razlogov (kot so sporazum, redna odpoved iz poslovnih/krivdnih razlogov ali izredna odpoved) ob spoštovanju pogojev iz Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Koalicija je namenoma pustila omnibus. Zakaj? V bistvu si želijo referendum, ker potem se nodo lahko sklicevali na uspešnost oz. neuspešnost reform. Če državljani podprejo omnibus, opoziciji zaprejo usta za lep čas in s tem še dodatna razhajanja med njimi. KUL 2 je v tem primeru ostane pobožna želja Goloba. V bistvu, se je koalicija zelo taktično lotila.

[odvisnik]
Delodajalec ne more enostransko odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcu samo zato, ker je izpolnil pogoje za upokojitev ali je že upokojen. Delovno razmerje lahko preneha le na podlagi splošnih zakonskih razlogov (kot so sporazum, redna odpoved iz poslovnih/krivdnih razlogov ali izredna odpoved) ob spoštovanju pogojev iz Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Tak zakon ostane, če glasuješ PROTI. Nov zakon je predvidel, da delavec predlaga, delodajalec pa lahko zavrne, pri čemer mora navesti razloge, ki morajo biti utemeljeni.
Nadaljevanje dela brez možnosti ugovora delodajalca obstaja samo v obstoječem zakonu (če glasuješ PROTI), in po katerem je na slabšem delavec, prišpara pa proračun .... hura za sindikate.
Direktno so jim je ukradli penzijo.

[odvisnik]

Prevoznistvo in trgovina sta na podobnem nivoju kot kmetijsvo in turizem.
Majhen del bdp ja in veliko tuje delovne sile, ter mocna konkurenca od zunaj.

Dokazal ti bom, da si v zmoti.

Prevozništvo: cca 4000 prevozniških podjetji in cca 40.000 vozil primernih za mednarodne transporte ( vlačilci in veliki priklopniki). Glavni problem prevozništva je velika rszdrobljenost, zato prevozniki nastopajo na trgu kot pod pod izvajalci velikih mednarodnih podjetij, ki zahtevajo zaradi obseg posla veliko število vozil in ustrezne garancije, da bodo posli dejansko izvršeni, ničesar od naštetega slovenski prevozniki ne morejo nuditi multinacionalnim podjetjem zato posle za ta podjetja opravljajo preko špediterjev/organizatorjev prevozov, ki so dovolj finančno in organizacijsko močni, da prepričajo mednarodna podjetja v medsebojno poslovno sodelovanje. Dejavnost prevozništva za slovenski BDP ni zanemarljiva, predstavlja okoli 10% bdp. Če bi se prevozniki začeli medsebojno povezovati bi s tem dosegli pogoje, da bi postali vsaj nacionalni partnerji multinacionalnih podjetij, ki proizvajajo v Sloveniji in na ta način izločili špediterje/organizatorje ter posledično povečali prihodke iz tega naslova za 10-15%, tolikšne so posredniške provizije. Za večja podjetja so dodsten vir prihodkov tudi znižani stroški nabave potrošnega materiala in osnovnih sredstev ter storitve povezane z njimi.

Turizem, ki si ga omenjal ima sicer dober krovni destinacijski PR ( Green), predstavlja v slovenskem BDP podoben delež kot prevozništvo, je pa še bolj razdrobljen kot prevozništvo, tam kjer je pa povezan je pa povezan na napačnih osnovah, na količini hotelskih zidov namesto na kvaliteti celotne sklopa storitev, ki se prodaja preko franšiz ( največji zaslužkarji v turizmu globalno so lastniki franšiz sklopov turističnih storitev ne pa lastniki hotelov ali prevozniki,...).

Trgovina in kmetistvo, če hočeta biti konkurenčna, morata postati siamska dvojčka, s tem da morata oba dva samostojno poslovati optimalno in konkurenčno. Obe dejavnosti bo v zelo kratkem času postaviti povsem na novo kar kažejo tudi podatki o deležu v državnem bdp kjer skupaj ne presegata z živilsko predelovalno industrijo vred 15%.

Na trditev o delavni sili se spomni ko boš svoje otroke vpisoval v srednje šole, še bolj pa ko boš svoje otroke usmerjal kam naj se vpišejo na študij, visokošolski ali univerzitetni. Problem SLovenije niso "ljudje roboti", izvajalci relativno enostanih poslov, ki jih manjka v celem zahodnem svetu, problem Slovenije postaja pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra, eden od razlogov pa preveliko forsiranje tako staršov otrok kot tudi države, da se vpisujejo na univerzitetne programe pretežno družboslovnih ali humanističnih ved, naravoslovne vede so pa zapostavljene že prsktično celo obdobje samostojnosti naše države ker po prepričanju staršov niso dovolj donosne in spoštovane.

Vse, kar je zgoraj napisano, je pogled preko makro, skupinskih, poslovnih številk, kar pa ne pomeni, da v teh panogah ni vrhunskih posameznikov ali podjetij, problem je v tem, da so to posamezniki, po katerih bi se morale zgledovati cele panoge. Posamezne lastovke ne prinesejo pomladi cele jate lastovk so pa dokaz da je pomlad prišla, metsforično povedano.

[tomaz.peli]
> [odvisnik]
> Delodajalec ne more enostransko odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcu samo zato, ker je izpolnil pogoje za upokojitev ali je že upokojen. Delovno razmerje lahko preneha le na podlagi splošnih zakonskih razlogov (kot so sporazum, redna odpoved iz poslovnih/krivdnih razlogov ali izredna odpoved) ob spoštovanju pogojev iz Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Tak zakon ostane, če glasuješ PROTI. Nov zakon je predvidel, da delavec predlaga, delodajalec pa lahko zavrne, pri čemer mora navesti razloge, ki morajo biti utemeljeni.
Nadaljevanje dela brez možnosti ugovora delodajalca obstaja samo v obstoječem zakonu (če glasuješ PROTI), in po katerem je na slabšem delavec, prišpara pa proračun .... hura za sindikate.
Direktno so jim je ukradli penzijo.

Ok.
Sedaj je stvar medijev na katero stran se bojo postavili.
Rtv dvomim, da bo v prid zakonu.

[1357]
> [odvisnik]

> Prevoznistvo in trgovina sta na podobnem nivoju kot kmetijsvo in turizem.
> Majhen del bdp ja in veliko tuje delovne sile, ter mocna konkurenca od zunaj.

Dokazal ti bom, da si v zmoti.

Prevozništvo: cca 4000 prevozniških podjetji in cca 40.000 vozil primernih za mednarodne transporte ( vlačilci in veliki priklopniki). Glavni problem prevozništva je velika rszdrobljenost, zato prevozniki nastopajo na trgu kot pod pod izvajalci velikih mednarodnih podjetij, ki zahtevajo zaradi obseg posla veliko število vozil in ustrezne garancije, da bodo posli dejansko izvršeni, ničesar od naštetega slovenski prevozniki ne morejo nuditi multinacionalnim podjetjem zato posle za ta podjetja opravljajo preko špediterjev/organizatorjev prevozov, ki so dovolj finančno in organizacijsko močni, da prepričajo mednarodna podjetja v medsebojno poslovno sodelovanje. Dejavnost prevozništva za slovenski BDP ni zanemarljiva, predstavlja okoli 10% bdp. Če bi se prevozniki začeli medsebojno povezovati bi s tem dosegli pogoje, da bi postali vsaj nacionalni partnerji multinacionalnih podjetij, ki proizvajajo v Sloveniji in na ta način izločili špediterje/organizatorje ter posledično povečali prihodke iz tega naslova za 10-15%, tolikšne so posredniške provizije. Za večja podjetja so dodsten vir prihodkov tudi znižani stroški nabave potrošnega materiala in osnovnih sredstev ter storitve povezane z njimi.

Turizem, ki si ga omenjal ima sicer dober krovni destinacijski PR ( Green), predstavlja v slovenskem BDP podoben delež kot prevozništvo, je pa še bolj razdrobljen kot prevozništvo, tam kjer je pa povezan je pa povezan na napačnih osnovah, na količini hotelskih zidov namesto na kvaliteti celotne sklopa storitev, ki se prodaja preko franšiz ( največji zaslužkarji v turizmu globalno so lastniki franšiz sklopov turističnih storitev ne pa lastniki hotelov ali prevozniki,...).

Trgovina in kmetistvo, če hočeta biti konkurenčna, morata postati siamska dvojčka, s tem da morata oba dva samostojno poslovati optimalno in konkurenčno. Obe dejavnosti bo v zelo kratkem času postaviti povsem na novo kar kažejo tudi podatki o deležu v državnem bdp kjer skupaj ne presegata z živilsko predelovalno industrijo vred 15%.

Na trditev o delavni sili se spomni ko boš svoje otroke vpisoval v srednje šole, še bolj pa ko boš svoje otroke usmerjal kam naj se vpišejo na študij, visokošolski ali univerzitetni. Problem SLovenije niso "ljudje roboti", izvajalci relativno enostanih poslov, ki jih manjka v celem zahodnem svetu, problem Slovenije postaja pomanjkanje strokovno usposobljenega kadra, eden od razlogov pa preveliko forsiranje tako staršov otrok kot tudi države, da se vpisujejo na univerzitetne programe pretežno družboslovnih ali humanističnih ved, naravoslovne vede so pa zapostavljene že prsktično celo obdobje samostojnosti naše države ker po prepričanju staršov niso dovolj donosne in spoštovane.

Vse, kar je zgoraj napisano, je pogled preko makro, skupinskih, poslovnih številk, kar pa ne pomeni, da v teh panogah ni vrhunskih posameznikov ali podjetij, problem je v tem, da so to posamezniki, po katerih bi se morale zgledovati cele panoge. Posamezne lastovke ne prinesejo pomladi cele jate lastovk so pa dokaz da je pomlad prišla, metsforično povedano.

To vse funkcionira dokler funkcionira.
Ko se trend obrne lahko pride do velike stale.
Npr v sloveniji propad velikih industrijskih kolosov po osamosvojitvi.
Kot delniskobpodjetje v tem segmentu je ze bila intereuropa.

Ja priloznosti vsekakor so, ne bojo pa te branze prinesle nekih sprememb v slovenijo.
Vse te zadeve so kapitalsko intenzivne in imajo majhen kapitalski donos.
Oz kot sem poslusal enga poslovneza, ki svetuje gostincem in ima top mednarodne izkusnje, hotelirstvo je drag sport ;)
Vse te panoge poganja akumulacija kapitala.
Ce npr pride do vecje uporabe robotizacije bo velika sprememba na tem trgu in z lahkoto ostane le par podjetij v evropi.
Dvomim da imamo tu kaj sans.
Podobno v kmetijstvu.
Mozno je da prezive le najvecji in najmanjsi.
V kmetijstvu je tak trend ze dolgo.

V ameriki imas polno ljudi, ki ima svoj kamion in potlej dela za vecje logiste.

Musk pravi da v desetih letih denar ne bo vec potreben.
Se pravi, da bomo prisli v neke vrstebsocualizma, kot ga je predvideval marx.

Ob cedalje vac Ai, bo mogoce celo manj potrebe po naravoslovcih, prav tako po delsvcih za preposta dela, ce bojo roboti poceni.
In se bojo rabili humanisti, da se pogovarjajo s folkom, ki ne bo rabil delat in bo sit vsega.

Prihodnost je npr v zdravstvenem socialnem oskrbnem sektorju, policija vojska tudi.


Za naravoslovce rabis res top kader.
Za vse ostalo so azijski inzinerji.

Dober inziner bo zasluzil vec na trgu sam kot pa v neki organizaciji.
Sef leka je fdv jevec npr..

To se reši z enim členom v ustreznem zakonu.

Kot ugotavlja avtorica je Janša morda clo res tak lisjak, da je prepustil mladincem, Vrtovcu, Logarju in Stevu, da se blamirajo in si sami izkopljejo jamo. Da sprememebe ne bodo sprejete pa bo krivo ustavno sodišče oz. nenznaje teh fantov. In najhuje na pomoč so mu priskočili kar lvica na čelu s sindikati. Misel ni nelogična nobeni stranki ne levi in ne desni ni v intresu da si zmanjša prihodke (davke) in s tem svojo moč. Da pa se desnica ne bo mogla sklicevati na druge in sklep Ustavnega sodišča lahko stori to kar sodišče graja. Sprejme en po en amndma v veljavnih posamičnih zakonih za obravnavano področje.

To bi bil že v osnovi edini pravno pravilen in ustavno skladen način sprejetja takšnih ukrepov.

Sprejem več posamičnih (samostojnih) zakonov: Če želi vlada ali parlament urediti več različnih področij (npr. davke posebej, interventne ukrepe za razvoj posebej, infrastrukturne zadeve posebej), mora za vsako področje pripraviti in vložiti ločen zakon. Vsak zakon mora iti skozi svoj zakonodajni postopek, kjer se o njem odkrito razpravlja in glasuje ločeno.

Uporaba amandmajev k obstoječim zakonom: Če se spreminjajo veljavni zakoni (npr. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o kmetijskih zemljiščih ipd.), se posegi izvedejo tako, da se k tistim obstoječim zakonom vložijo posamični amandmaji ali novele zakonov. Na ta način vsaka sprememba ostane v svojem matičnem pravnem predpisu, kar ohranja preglednost pravnega reda.

Zaključek: Ustavno sodišče z začasnim zadržanjem sporoča, da vsebina morda niti ni spornost sama po sebi, ampak način njenega pakiranja. Če desnica resnično želi doseči deklarirane cilje mora ubrati formalno pravilno pot – razbiti celoto na posamične zakonske predloge in jih sprejeti vsakega posebej.

[odvisnik]

To vse funkcionira dokler funkcionira.
Ko se trend obrne lahko pride do velike stale.

To drži za turizem, za ostale naštete panoge pa ne, ker so potrebne vsem in v vseh mogočih pogojih. Ko pride do štale se med seboj spopadejo veliki, mali pa propadejo, to je tudi ena od naravnih zakonitosti odkar obstoja človeštvo, primerov v zgodovini nebroj-

Npr v sloveniji propad velikih industrijskih kolosov po osamosvojitvi.
Kot delniskobpodjetje v tem segmentu je ze bila intereuropa.

Večina podjetij v panogi prevozništvo je kot podjetij nastala po propadu socialistične industrije. Interevropa in Viator Vektor sta dva primera državnih podjetij s spodletelo privatizacijo in posledičnim mešanjem politike v njihovo poslovanje. Tudi v tgovini je podobno. Mercator je bil za časa Jankovića kljub določenim investicijskim anomalijam pripravljen da postane del še večjega trgovskega sistema, ker so njegove trgovske lovke obsegale praktično trg cele bivše države ampak to ni ustrezalo dobršnemu delu slovenske politike in živilsko predelovalne industrije. Rezultat te politične norije je pa to da je danes Mercator v de facto lasti ruskega hedge fonda, živilska industrija pa kolikor jo je še ostalo popolnoma v rokah tujega kapitala, pretežno sumljivega porekla.

Ja priloznosti vsekakor so, ne bojo pa te branze prinesle nekih sprememb v slovenijo.
Vse te zadeve so kapitalsko intenzivne in imajo majhen kapitalski donos.
Oz kot sem poslusal enga poslovneza, ki svetuje gostincem in ima top mednarodne izkusnje, hotelirstvo je drag sport ;)

Hotelirstvo je res drag šport za lastnike hotelov, je pa super biznis za nosilce franšiz, kar je tudi najdonosnejši biznis turizma, prodaja franšiz lastnikom hotelov.

Vse te panoge poganja akumulacija kapitala.
Ce npr pride do vecje uporabe robotizacije bo velika sprememba na tem trgu in z lahkoto ostane le par podjetij v evropi.

Transport še dolgo časa ne bo robotiziran, vsaj ne do mere ko bi ključno uplival na uspeh.

Dvomim da imamo tu kaj sans.

Šansa v globalnem gospodarstvu je samo za velike v absolutni konkurenci, najefektivneje se da pa priti do tega statusa preko finančnega povezovanja nekdanjih malih konkurentov na trgu v skupno veliko podjetje.

Podobno v kmetijstvu.
Mozno je da prezive le najvecji in najmanjsi.
V kmetijstvu je tak trend ze dolgo.

V kmetistvu najbolj primanjkuje znanja pri kmetovalcih samih, ki se vse preveč zanašajo na tradicijo.

V ameriki imas polno ljudi, ki ima svoj kamion in potlej dela za vecje logiste.

Ampak to ni biznis temveč življenje iz rok v usta, na robu minimalne eksistence.

Tovornjakarjem v usa lahko ostane do 100k letno, ce delajo po pameti.
So pa res 70 posto casa zdoma.
Pri nas 100k bruto pomeni 5 neto.

S tem da je tam bruto minimalc 7 eurov, pri nas pa cca 12. Visina za delodajalce.

Ne pozabi na ogromno razliko med ameriškim in kontievropskim brutto netto. V ZDA je ta razlika samo v plačani akontaciji dohodnine in prispevka za državno pokojnino s katero se pa ne da ne živeti ne umreti ( znaša cca 800$ in je nekje v rangu naše socialne pomoči) zato mora vsakdo posebaj vplačevati v pokojninske sklade iz svojega netta, zdravstveno zavarovanje je pa popolnoma v zasebni pobudi in ponudbi in jo vsakdo tudi plačuje iz svojega netta. V Kontinentalni Evropi je vse to zajeto že v razliki med bruttom in nettom.