mogoce za razsiritev konteksta...

obstaja drzava, ki ima prav tako zgodovinsko-folklorno zapecene vzorce "crab menality" (raki v vedru drug drugega tlacijo nazaj not) in ki vedno znova anketno "ne ve, kaj je sploh korupcija", hkrati pa je je skuhala enega najvecjih korupcijskih skandalov v evropi ever.

drzava je precej severno od nas in gdp per capita je cca 2 x slovenski. ce bi vprasali naokoli po sloveniji, bi verjetno izvedeli, da tam je pa cisto drugace, da je to vzor urejenosti in uspesnosti in da pri nas pa.... tako da je mozno, da so korenine tega "pri nas pa" kje drugje.

kje tocno, tudi jaz ne vem, znam samo razloziti ljubezen do statusa quo, se vedno na enak nacin kot ze desetletja: vsaka sprememba je hkrati priloznost in tveganje, ce imas vtis, da ti gre dovolj dobro, jo vzames predvsem kot tveganje. slovenija je imela pol-kolonialni odnos s preostalo jugo in je delovala kot akumulator speha, ki je hkrati generator ljubezni do statusa quo.

da bi se ta vzorec razbil, bi moralo biti najprej stanje vecinsko obcuteno kot dovolj slabo. (po mojem vtisu takega prepricanja danes ni.) tveganje (hehe) pa je v tem, da zgodovinsko po tistem, ko neka druzba rece "faaak cist smo fkurcu", prvi naslednji korak ni samoumevno na boljse (lahko celo zelo dalec od tega). niti naslednji.

[]
mogoce za razsiritev konteksta...

obstaja drzava, ki ima prav tako zgodovinsko-folklorno zapecene vzorce "crab menality" (raki v vedru drug drugega tlacijo nazaj not) in ki vedno znova anketno "ne ve, kaj je sploh korupcija", hkrati pa je je skuhala enega najvecjih korupcijskih skandalov v evropi ever.

drzava je precej severno od nas in gdp per capita je cca 2 x slovenski. ce bi vprasali naokoli po sloveniji, bi verjetno izvedeli, da tam je pa cisto drugace, da je to vzor urejenosti in uspesnosti in da pri nas pa.... tako da je mozno, da so korenine tega "pri nas pa" kje drugje.

kje tocno, tudi jaz ne vem, znam samo razloziti ljubezen do statusa quo, se vedno na enak nacin kot ze desetletja: vsaka sprememba je hkrati priloznost in tveganje, ce imas vtis, da ti gre dovolj dobro, jo vzames predvsem kot tveganje. slovenija je imela pol-kolonialni odnos s preostalo jugo in je delovala kot akumulator speha, ki je hkrati generator ljubezni do statusa quo.

da bi se ta vzorec razbil, bi moralo biti najprej stanje vecinsko obcuteno kot dovolj slabo. (po mojem vtisu takega prepricanja danes ni.) tveganje (hehe) pa je v tem, da zgodovinsko po tistem, ko neka druzba rece "faaak cist smo fkurcu", prvi naslednji korak ni samoumevno na boljse (lahko celo zelo dalec od tega). niti naslednji.

To polkolonialnost lahko razsiris na precejsen del evrope ;).

Nismo mi nek posebnez.
In biti v taki poziciji v bivsi jugi napram hrvatom in srbom je gotovo uspeh.
Zakaj smo lahko bili uspesni.
Verjetno zaradi 400 let v kar zgledno urejeni drzavi.
Glede na danasnji ostanek v obliki avstrije, celo precej napredna drzava.

Avtorju v opomnik. Slovenija je bila, njeno ozemlje in prebivalstvo, v vseh ureditvah in vseh mogočih oblikah držav ali skupnosti držav, provinca. In v 35 letih samostojnosti se ne da iz človeškega uma in kolektivnega spomina izbirisati, vsaj, 2000 let zgodovine. Vsaj še ena cela generacija bo potrebna, da se bodo začele zgodovinsko pogojene provincialne navade pri prebivalstvu spreminjati.
SKOK ne bo rešil ničesar, bo pa njegova uveljavitev omogočila mnogo medijskega cirkusa, v realnosti bo pa vse po starem po arabskem pregovoru: "Psi lajajo, karavana gre dalje." Ob dejstvu, da je osnutek zakona že v osnovi pri osnovni definiciji katastrofalno zgrešen, ker skupaj v isti zakon in isto institucijo meša stvari, ki so pregonljive po različnih zakonih.
Zato bi avtor, pravnik po stroki, največ naredil, če bi pripravil novelo zakona o korupciji z izpopolnjeno osnovno verzijo definicije kaj korupcija sploh je, ker po trentni veljavni zakonodaji je definicija korupcije tako neživljenska, da se je ne da praktično preganjati. Posledično je tudi na podlagi te zastarele zakonodaje močno zgrešena ocena o finančni vrednosti korupcije v Sloveniji.

Korupcija je drugače podoben naravni pojav kot so poletne vročinske nevihte. Ne ene ne druge se ne da izkoreniniti, lahko se pa s pametnimi postopki in ravnanji močno omili povzročena škoda, ki jo oba naravna pojava povzročata.

[odvisnik]
To polkolonialnost lahko razsiris na precejsen del evrope ;).
Nismo mi nek posebnez.

seveda. vendar vprasnje ni bilo "zakaj je v xyz tako", temvec "zakaj je v sloveniji tako".

in moj odgovor ni "zato ker...", temvec "ne vem, zakaj tocno, lahko pa razlozim glede ljubezni do statusa quo".

ta ljubezen se seveda univerzalno rada pojavi v vseh podobnih situacijah, torej ko se ljudje pocutijo dovolj udobno, da so spremembe sprejete bolj kot tveganje kot pa priloznost. ni to specificno slovensko, saj niso slovenci posebna vrsta homo sapiensa (kolkor je pac tu na mestu oznaka "sapies", to je en tak lep nateg, hehe).

Največja težava pri »korupciji«, kakorkoli jo kdo pojmuje in kakorkoli kdo meni, da jo je mogoče ali ni mogoče izkoreniniti, ni v neposrednem obsegu izgubljenih finančni sredstev temveč v onemogočanju kakovostnega odločanja v državi. To je oportunitetni strošek, ki ob negativnih karakternih lastnostih populacije, ki jih »korupcija« izkorišča, temeljito zmanjšuje možnosti za hitrejši razvoj na vseh področjih zadovoljevanja potreb državljanov.

Pomanjkanje volje za spremembe ali okostenelost je značilnost propadajočih družb.

Uporaba »motorke«, tudi če ima nekatere negativne posledice, je včasih koristna, vendar se je potrebno zavedati, da je koristna le kot začetek dolgoročnega procesa. Ne vključevanje stroke in poudarjanje moči politične (prepotentne) presoje pa je garancija za neuspeh.

ZAKON
O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA (ZPPDFT-2)

(1) Ukrepe za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določene v tem zakonu, pred oziroma pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju oziroma drugem ravnanju z denarjem ali drugim premoženjem in pri sklepanju poslovnih razmerij izvajajo:
1. banke in njihove podružnice v državah članicah, podružnice bank tretjih držav in bank držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji;
2. hranilnice;
3. plačilne institucije, plačilne institucije z opustitvijo ter plačilne institucije držav članic, ki v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme, ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali opravljajo plačilne storitve v Republiki Sloveniji prek zastopnika;
4. pošta, če opravlja storitve prenosa denarja (vplačila in izplačila) prek poštne nakaznice;
5. borznoposredniške družbe;
6. investicijski skladi, ki prodajajo svoje lastne enote v Republiki Sloveniji; če se investicijski sklad ne upravlja sam, se določba tega zakona, ki velja za zavezanca, uporablja za upravljavca tega sklada;
7. družbe za upravljanje in upravljavci alternativnih investicijskih skladov, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti ter pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje, oziroma zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;
8. podružnice investicijskega podjetja države članice in podružnice investicijskega podjetja tretje države v Republiki Sloveniji;
9. podružnice družbe za upravljanje v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja investicijske sklade in družbe za upravljanje;
10. podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada države članice in podružnice upravljavca alternativnega investicijskega sklada tretje države v Republiki Sloveniji, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve iz zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov;
11. upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov, razen tistih, ki izvajajo obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sistem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja in sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja;
12. pokojninske družbe;
13. zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje zavarovalnih poslov v skupini življenjskih zavarovanj (v nadaljnjem besedilu: posel življenjskega zavarovanja), podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in podružnice zavarovalnic držav članic, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja in ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji;
14. družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, podružnice družb za izdajo elektronskega denarja tretjih držav ter družbe za izdajo elektronskega denarja države članice, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji ali distribuirajo in unovčujejo elektronski denar v Republiki Sloveniji v svojem imenu prek distributerja;
15. menjalci;
16. revizijske družbe;
17. prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo;
18. zastavljalnice;
19. pravne in fizične osebe, pri opravljanju njihovih poslovnih ali poklicnih dejavnosti:
a) dajanja kreditov oziroma posojil, ki vključuje tudi potrošniške kredite, hipotekarne kredite, faktoring in financiranje komercialnih poslov, vključno s forfetiranjem,
b) finančnega zakupa (lizinga),
c) izdajanja in upravljanja drugih plačilnih sredstev (npr. menic in potovalnih čekov), pri čemer ne gre za plačilno storitev v skladu z zakonom, ki ureja plačilne storitve, storitve izdajanja elektronskega denarja in plačilne sisteme,
č) storitev v zvezi s kriptosredstvi (v nadaljnjem besedilu: ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi), kot je to opredeljeno v 15. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe 2023/1114/EU,
d) izdajanja garancij in drugih jamstev,
e) upravljanja naložb za tretje osebe in svetovanja v zvezi s tem ter upravljanja naložb Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja Slovenski državni holding,
f) oddajanja sefov,
g) posredovanja pri sklepanju kreditnih in posojilnih poslov, razen tistih pravnih in fizičnih oseb, pri katerih dejavnost posredništva ni glavna dejavnost in poslov ne sklepajo v imenu in za račun finančne ali kreditne institucije (kreditni posredniki v pomožni funkciji),
h) zavarovalnega zastopstva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
i) zavarovalnega posredništva pri sklepanju pogodb o življenjskem zavarovanju,
j) računovodskih storitev,
k) storitev davčnega svetovanja ali kadar kot glavno poslovno ali poklicno dejavnost opravljajo storitev neposrednega ali posrednega zagotavljanja materialne pomoči, pomoči ali svetovanja o davčnih zadevah,
l) podjetniških ali fiduciarnih storitev,
m) prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih,
n) trgovanja ali posredovanja v trgovini z umetniškimi deli, tudi ko to izvajajo umetniške galerije, dražbene hiše in prostocarinska območja, ter hrambe umetniških del, ko to izvajajo prostocarinska območja,
o) organiziranja ali izvajanja dražb,
p) poslovanja z nepremičninami, kamor spadajo poslovanje z lastnimi nepremičninami, oddajanje ali obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin ter posredništvo v prometu z nepremičninami,
r) izvajanja ukrepov za krepitev stabilnosti bank v Republiki Sloveniji v skladu z zakonom, ki ureja ukrepe Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank,
s) prometa plemenskih konj.
(2) Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, določeni v tem zakonu, se v skladu z določbami III. poglavja tega zakona izvajajo tudi pri odvetnikih oziroma odvetnicah (v nadaljnjem besedilu: odvetnik), odvetniških družbah in notarjih oziroma notarkah (v nadaljnjem besedilu: notar), vendar le v obsegu, določenem v IV. poglavju tega zakona.
(3) Izraz zavezanec se v tem zakonu uporablja kot skupni izraz za zavezance oziroma zavezanke (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Kadar fizična oseba, ki izvaja dejavnost iz 16. in 17. točke, podtočke j), k), l) ali p) 19. točke prvega odstavka tega člena ali dejavnost iz drugega odstavka tega člena, to dejavnost izvaja v okviru delovnega razmerja pri pravni osebi, samostojnem podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, se naloge in obveznosti iz 17. člena tega zakona nanašajo na pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in ne na fizično osebo.

NALOGE IN OBVEZNOSTI ZAVEZANCEV
3.1 Splošna določba
17. člen
(naloge in obveznosti zavezancev)
(1) Zaradi odkrivanja ter preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zavezanci pri opravljanju svojih dejavnosti izvajajo naloge, določene s tem zakonom in predpisi, sprejetimi na njegovi podlagi.
(2) Naloge iz prejšnjega odstavka obsegajo:
1. izdelavo ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma;
2. vzpostavitev politik, kontrol in postopkov za učinkovito ublažitev in obvladovanje tveganj pranja denarja in financiranja terorizma;
3. izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (v nadaljnjem besedilu: pregled stranke) na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon;
4. sporočanje predpisanih in zahtevanih podatkov ter predložitev dokumentacije uradu na podlagi tega zakona;
5. imenovanje pooblaščenca oziroma pooblaščenke (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec) in namestnikov pooblaščenca ter zagotovitev pogojev za njihovo delo;
6. skrb za redno strokovno usposabljanje zaposlenih ter zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog na podlagi tega zakona;
7. pripravo seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma;
8. zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje s tem zakonom predpisanih evidenc;
9. izvajanje politik in postopkov skupine ter ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v lastnih podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v državah članicah in v tretjih državah;
10. izvajanje drugih nalog in obveznosti na podlagi tega zakona in predpisih, sprejetih na njegovi podlagi.
(3) Zavezanec lahko eno ali več nalog iz prejšnjega odstavka izvede s pomočjo enega ali več zunanjih izvajalcev, razen nalog iz 4., 5., 6. in 9. točke prejšnjega odstavka. Če je zavezanec del skupine, lahko eno ali več nalog iz prejšnjega odstavka, razen imenovanja in izvajanja nalog pooblaščenca iz 83. člena tega zakona, izvede s pomočjo zunanjega izvajalca, ki je del iste skupine, če so izpolnjeni pogoji iz 135. člena tega zakona.
(4) Zavezanec odgovarja za to, da zunanji izvajalec izvede vse naloge v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Odgovornost za izpolnjevanje obveznosti v skladu s tem zakonom nosi zavezanec, ki posamezne naloge izvede s pomočjo zunanjega izvajalca.
(5) Zavezanec pri sklenitvi, trajanju in odpovedi naročila zunanjemu izvajalcu ravna kot dober gospodar s potrebno skrbnostjo in pisno določi obveznosti, ki izhajajo iz naročila za izvedbo posamezne naloge. Pri tem zavezanec za ustrezno ureditev pogodbene obdelave osebnih podatkov upošteva tudi določbe o zahtevah glede zunanjega izvajanja obdelave osebnih podatkov, določene v 28. členu Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov).
(6) Okoliščina, da zavezanec posamezno nalogo izvede s pomočjo zunanjega izvajalca, ne sme vplivati na kakovost izvedbe notranjih kontrol ali nadzornih organov ovirati pri izvedbi.
pisrs.si/pregledPred...d=ZAKO8547

[Bogomir1]
Največja težava pri »korupciji«, kakorkoli jo kdo pojmuje in kakorkoli kdo meni, da jo je mogoče ali ni mogoče izkoreniniti, ni v neposrednem obsegu izgubljenih finančni sredstev temveč v onemogočanju kakovostnega odločanja v državi. To je oportunitetni strošek, ki ob negativnih karakternih lastnostih populacije, ki jih »korupcija« izkorišča, temeljito zmanjšuje možnosti za hitrejši razvoj na vseh področjih zadovoljevanja potreb državljanov.

Pomanjkanje volje za spremembe ali okostenelost je značilnost propadajočih družb.

Uporaba »motorke«, tudi če ima nekatere negativne posledice, je včasih koristna, vendar se je potrebno zavedati, da je koristna le kot začetek dolgoročnega procesa. Ne vključevanje stroke in poudarjanje moči politične (prepotentne) presoje pa je garancija za neuspeh.

Ce gledas ukrajince in verjetno kitajce nimamo mi k od korupcije ;).

Podobno kot pri nas je verjetno v nemciji ali italiji, sam da je tam korupcija bolj legalizirana, beri racunovodsko optimirana.

Dejstvo je da so drzavni projekti veliki im kot taki se komot nekaj denarja izgubi.

Ce bomo enkrat na nivoju argentine.
Takrat boste videli, kaj je to korupcija ;)

Argentina ima bdp na nivoju kitajske, srbija ima npr visjega ;).

Nisem bral celotnega umotvora.
Ampak avbelj spet seka mimo.
Smo v druzbi madzarske, italije, hrvaske ki so vse slabse od nas in avstrije, ki je boljsa.
Slabsi oz enaki so tudi balti.
Boljsi so severnjaki.
Pod 4.
Npr nizozemska o.4 in avstrija 4.
To je desetkrat slabse.
Mi smo le 2 krat slabsi od avstrije ;).


Pogovarjal sem se z doktorantko , ki je delala na nizozemskem.
Pravi, da so redno pisali manj ur, kot so delali na projektu npr.
Kolega italjana so celo dali na zagovor, ker je pisal toliko ur, kot je dejansko delal.;).
Podobno ko sem bil sam gor, so mi dejali, da je nizozemski liberalizem zgolj na papirju.

Tako da sam taki statistiki bolj malo verjamem.
Indici iz terena so precej drugacni ;).

Sloci svenci smo neuspešni, predvsem zato ker smo hlapci.
Verjemite mi, 30+ let izkušenjnj ,)

lLahko pa bi bili boljši, lahko bi (orgazmično občutje) lahhko dosegli več ..:) :) .)

Wake on,
Slovenija je ttakšna kakršna je, važne so naložbe v nepremičnine in turizem (predvsem tidti gurenci ki zaračunavajo tisti gurenjski luft .)

[odvisnik]
> [Bogomir1]
> ...

Ce gledas ukrajince in verjetno kitajce nimamo mi k od korupcije ;).

Podobno kot pri nas je verjetno v nemciji ali italiji, sam da je tam korupcija bolj legalizirana, beri racunovodsko optimirana.

Dejstvo je da so drzavni projekti veliki im kot taki se komot nekaj denarja izgubi.

Ce bomo enkrat na nivoju argentine.
Takrat boste videli, kaj je to korupcija ;)

Argentina ima bdp na nivoju kitajske, srbija ima npr visjega ;).

Zakaj bi se primerjal z manj razvitimi ali neprimerljivimi. Na NAŠI RAVNI RAZVOJA je potrebno ugotoviti pomanjkljivosti in nekaj storiti. Tako imenovana »korupcija« je eden (in ni edini) pomemben faktor, ki nas ovira. Zakaj je ne bi zmanjšali, če jo lahko in se točke kjer »škripa« vidi že na daleč?