TEŠ letno proizvede okoli 3.500 GWh elektrike, pa smo se vsi zgražali ob ceni.
Tile hranilniki so 200mil. za 1 gigavat. Škoda denarja.

Če so v razpis dajali amper-ure celic, potem je tale celotna scena "rigged" ...
Amper-ure posameznih celic so "zadnja briga" za tak projekt.

Vse to bo samo dodatno obremenilo kapacitete omrežja in podražilo elektriko.
Prihodnost so domače baterije na sol. Poceni, varne in dolgožive. (Naslednje leto bo ponudba.)

Nekoč smo imel "predsednika na baterije" pa ni nič pomagalo ;=)))

Pa še malo "umetne pameti):

koliko je svet v zadnjih 20 letih investiral v sončnice, vetrnice in baterije. Potem pa upoštevaj 12 milijard za 1GW nuklearke

V zelo grobi oceni svet danes vsako leto vlaga približno 400 milijard USD v sončno energijo, skupne letne investicije v čisto energijo (sonce, veter, shranjevanje, omrežja itd.) pa so okoli 2,2 bilijona USD; če to raztegneva čez 20 let, dobiva reda velikosti več 10 bilijonov USD, kar bi hipotetično zadoščalo za več tisoč GW jedrskih elektrarn po tvoji predpostavki 12 milijard EUR za 1 GW.

Spodaj ti to razčlenim in jasno povem, kaj je ocena in kaj približek.

## Koliko smo investirali v sonce, veter, baterije?

Nimamo popolne, konsistentne serije za 20 let nazaj po točno teh treh kategorijah, zato morava delati z okvirnimi številkami:

- IEA (World Energy Investment) ocenjuje, da bo leta 2026 globalna energijska investicija okoli 3,4 bilijona USD na leto, od tega 2,2 bilijona v “čisto energijo” (sem sodijo sonce, veter, jedrska, omrežja, shranjevanje, učinkovitost…). [energyandclimateindex](energyandclimateinde...iea-2026/)
- Od teh 2,2 bilijona je približno 400 milijard USD na leto v sončno energijo. [energyandclimateindex](energyandclimateinde...iea-2026/)
- Vetrna energija po drugih virih ni bistveno manjša; če za grobo oceno vzamemo, da sta skupaj sonce + veter danes nekje okoli 700–800 milijard USD/leto, baterije in drugo shranjevanje pa nekaj 10–100 milijard USD/leto, smo pri red velikosti ~1 bilijon USD/leto v “sončnice, vetrnice in baterije” zadnjih nekaj let.

Če poenostaviva (vemo, da je to približek):
- zadnjih 5–7 let: ~1 bilijon USD/leto za sonce + veter + baterije → recimo 6 bilijonov USD v tem obdobju;
- prejšnjih 10–15 let je bilo manj, recimo povprečno 200–300 milijard/leto → dodatnih ~3–4 bilijone USD.

Skupaj zelo grobo: **reda velikosti 10 bilijonov USD** v sonce, veter, baterije v zadnjih ~20 letih (mogoče 7–12 bilijonov, odvisno od natančnih predpostavk).

To je res samo okvir – natančne številke zahtevajo podrobne serije IEA/BNEF po tehnologijah za vsako leto.

## Koliko GW jedrske bi to hipotetično kupilo?

Uporabiva tvojo predpostavko: **12 milijard EUR za 1 GW** jedrske (GEN III+ tip). To je približno 12,9 milijard USD (če vzameva 1 EUR ≈ 1,07 USD, za grob preračun).

- 1 GW jedrske ≈ 12,9 milijard USD investicije.
- Če imamo 10 bilijonov USD hipotetičnih sredstev:
$$
text{število GW} approx frac{10,000,text{mrd USD}}{12{,}9,text{mrd USD/GW}} approx 775,text{GW}
$$

Za bolj okroglo številko: **reda velikosti 700–800 GW jedrske moči** bi lahko zgradil, če bi celotne globalne investicije v sonce + veter + baterije 20 let preusmeril v jedrske elektrarne po ceni 12 milijard EUR/GW.

## Kaj to pomeni v praksi?

Da dobiš občutek skale:

- Danes ima svet okoli 400 GW jedrske inštalirane moči (odvisno od vira). 700–800 GW dodatno bi približno **podvojilo do potrojilo** globalno jedrsko floto.
- Takšna jedrska kapaciteta bi proizvajala ogromno količino stalne elektrike, a bi bila geografsko, politično in praktično zelo težko izvedljiva (lokacije, varnost, kadri, uran, odpadki, regulacija).
- Hkrati so investicije v sonce, veter in baterije razpršene, hitro zgrajene, z drugačnim profilom tveganja in časom izvedbe; zato neposredna “koliko nukleark bi lahko namesto tega” primerjava ostaja predvsem **konceptualna**, ne realna investicijska alternativa.

Če želiš, lahko v naslednjem koraku:
- preračunava bolj konservativni scenarij (npr. 9,3 milijarde EUR za 1 GW, kot ocenjuje GEN za JEK2), [seebiz](seebiz.eu/energetika...o/305391/)
- ali pa vzamem konkretno državo (recimo Nemčijo) in pokažem: njihova vlaganja v obnovljive vs. kolikšen jedrski park bi to kupilo.

Pri nukicah se pozablja, da je treba sranje iz njih držat na varnem 100 tisoč let.
In kako kao ne-nevarna zadeva je, si lahko samo pogledamo sceno okrog Černobila.

Sedaj pa na te stroške nukic, dodaj še strošek sto tisoč let hrambe. Sranje iz puščanj in podobnih scen, ki se bodo zgodile. To je 100% gotovo dejanje, da se bo zgodilo. Sto tisoč let je izredno velika doba.

Trenutna tehnologija nukic je torej podobno sranje kot fosilna goriva. Mi se bomo sedaj imeli fajn, kako sranje bomo bodočim rodovom zapustili, pa nam dol visi.

Pri nukicah se pozablja, da je treba sranje iz njih držat na varnem 100 tisoč let.

Ne tumbaj neumnosti, raje se poduči o redioaktivnem sevanju.


Kot ugotavlja Znanstveni odbor Združenih narodov za učinke radioaktivnega sevanja (UNSCEAR),
je bilo najbolj obsežne posledice černobilske nesreče zaznati v obliki psiholoških težav ljudi, ki jim je nesreča spremenila življenje.
“Šlo je za posledico strahu pred sevanjem, ne pa za posledico izpostavljenosti samemu sevanju.”

n1info.si/poglobljen...-ukrajini/


Največ sevanja pa nabašeš, ko se pelješ z letalom ali slikaš z rentgenom.