Ko bomo upokojenci prejeli polno pokojnino in lahko naprej delali, torej nam država ne bo ukradla 60% prislužene pokojnine, bo slika drugačna. Razumem pa, da je za podedovane pokojnine nekje treba vzeti.

Tuji delavci so lani pomenili 16 odstotkov vseh delovno aktivnih, do leta 2030 bi se ta delež lahko povzpel na 26 odstotkov

za primerjavo:

Luksemburg ~50–55 % Izjemen delež zaradi čezmejnih delavcev in mednarodnih institucij.
Ciper ~22–26 % Visok delež delavcev v turizmu, storitvah in gradbeništvu.
Malta ~22–25 % Hitra gospodarska rast in močan priliv delovne sile iz tretjih držav.
Avstrija ~18–20 % Visok delež delavcev iz EU (sosednje države) in Zahodnega Balkana.
Nemčija ~16–18 % Ključna destinacija za delovno migracijo v predelovalni industriji in storitvah.
Slovenija ~16,1 % Rekordna raven; večina delavcev prihaja iz držav z območja nekdanje Jugoslavije.
Irska ~15–17 % Močan tehnološki in farmacevtski sektor z mednarodno delovno silo.
Španija ~13–15 % Visoka zastopanost v kmetijstvu, gradbeništvu in gostinstvu.
Belgija ~12–14 % Visok delež državljanov drugih držav EU (bruselska regija).
Italija ~10–11 % Zastopanost v kmetijstvu, oskrbi na domu in industriji.
Francija ~9–10 % Stabilen delež tujih delavcev v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih.
Nizozemska ~8–10 % Zastopanost v logistiki, kmetijstvu ter visokotehnoloških sektorjih.
Švedska ~8–10 % Raznolik delež tujih delavcev (znotraj in zunaj EU).
Češka ~7–9 % Povečanje deleža zaradi industrijskih potreb in delavcev iz Vzhodne Evrope.
Poljska ~5–7 % Znanoten porast v zadnjih letih (predvsem delavci iz Ukrajine).
Hrvaška ~4–6 % Hitro naraščanje uvoza delovne sile za turizem in gradbeništvo.
Romunija / Bolgarija < 2 % Tradicionalno izvozni trgi delovne sile z nizkim deležem tujih delavcev.

hvala gemini

Mitja Gorenšček, GZS: »Določena delovna mesta bo treba primerno ovrednotiti, da bomo zbudili interes zanje.«

In kaj je do zdaj preprečevalo podjetnikom, da bi to storili? No, saj najbrž so, kljub temu, da je bilo zanimanje za delovna mesta menedžerjev že prej kar visoko.

Zadeve so zelo preproste in vsak z dvema delujočima možganskima celicama, ve kaj narediti.
Ampak, ga ni heroja, ki bi se tega lotil.

1. Zmanjšati število zaposlenih v JS, kjer jih je, ob vsej digitalizaciji, vsaj 50.000 preveč.
Znižati bizarno število dni dopusta v JS. Recimo max. 35 dni.
Ne pa, da imajo (običajno zdravniki) 45+ dni dopusta, pa potem še izobraževanja in "izobraževanja" tako, da na leto efektivno delajo mogoče 6 mesecev...
Striktna kontrola bolnišk. Ena kršitev - adijo.

Podobno stanje je tudi v raznih "državnih firmah": DARS, SŽ, RTV, komunale itd... ...niti ne omenjam.

2. Znižati povprečne plače v JS pod plače gospodarstva, kot je to v uspešnih državah - imajo dovolj drugih bonitet, ki jih v gospodarstvu lahko samo sanjamo.

3. Bistveno znižati socialo za nezaposlene zdrave ljudi.

In kar naenkrat bomo ugotovili, da nas je v Sloveniji dovolj in da dejansko ne potrebujemo nobene uvožene delovne sile.

...
...
...
Ampak, diplomant mednarodnih odnosov z magisterijem iz bureka pa ja na bo vozil viličarja...
...tough shit!

[]
Zadeve so zelo preproste in vsak z dvema delujočima možganskima celicama, ve kaj narediti.
Ampak, ga ni heroja, ki bi se tega lotil.

1. Zmanjšati število zaposlenih v JS, kjer jih je, ob vsej digitalizaciji, vsaj 50.000 preveč.
Znižati bizarno število dni dopusta v JS. Recimo max. 35 dni.
Ne pa, da imajo (običajno zdravniki) 45+ dni dopusta, pa potem še izobraževanja in "izobraževanja" tako, da na leto efektivno delajo mogoče 6 mesecev...
Striktna kontrola bolnišk. Ena kršitev - adijo.

Podobno stanje je tudi v raznih "državnih firmah": DARS, SŽ, RTV, komunale itd... ...niti ne omenjam.

2. Znižati povprečne plače v JS pod plače gospodarstva, kot je to v uspešnih državah - imajo dovolj drugih bonitet, ki jih v gospodarstvu lahko samo sanjamo.

3. Bistveno znižati socialo za nezaposlene zdrave ljudi.

In kar naenkrat bomo ugotovili, da nas je v Sloveniji dovolj in da dejansko ne potrebujemo nobene uvožene delovne sile.

...
...
...
Ampak, diplomant mednarodnih odnosov z magisterijem iz bureka pa ja na bo vozil viličarja...
...tough shit!

Hmmmmm, ti pa imaš neko močno robo.

Ali si vzel preveliko dozo ?

[]
Zadeve so zelo preproste in vsak z dvema delujočima možganskima celicama, ve kaj narediti.
Ampak, ga ni heroja, ki bi se tega lotil.

1. Zmanjšati število zaposlenih v JS, kjer jih je, ob vsej digitalizaciji, vsaj 50.000 preveč.
Znižati bizarno število dni dopusta v JS. Recimo max. 35 dni.
Ne pa, da imajo (običajno zdravniki) 45+ dni dopusta, pa potem še izobraževanja in "izobraževanja" tako, da na leto efektivno delajo mogoče 6 mesecev...
Striktna kontrola bolnišk. Ena kršitev - adijo.

Podobno stanje je tudi v raznih "državnih firmah": DARS, SŽ, RTV, komunale itd... ...niti ne omenjam.

2. Znižati povprečne plače v JS pod plače gospodarstva, kot je to v uspešnih državah - imajo dovolj drugih bonitet, ki jih v gospodarstvu lahko samo sanjamo.

3. Bistveno znižati socialo za nezaposlene zdrave ljudi.

In kar naenkrat bomo ugotovili, da nas je v Sloveniji dovolj in da dejansko ne potrebujemo nobene uvožene delovne sile.

...
...
...
Ampak, diplomant mednarodnih odnosov z magisterijem iz bureka pa ja na bo vozil viličarja...
...tough shit!

Ja, saj vse to in še več bodo naredili ti novi na oblasti :) Ajd, razen pri zdravnikih, ti so nedotakljivi....

[XDONA1]
Ja, saj vse to in še več bodo naredili ti novi na oblasti :) Ajd, razen pri zdravnikih, ti so nedotakljivi....

Ne bodo.
Žal.

[]
> Tuji delavci so lani pomenili 16 odstotkov vseh delovno aktivnih, do leta 2030 bi se ta delež lahko povzpel na 26 odstotkov

za primerjavo:

Luksemburg ~50–55 % Izjemen delež zaradi čezmejnih delavcev in mednarodnih institucij.
Ciper ~22–26 % Visok delež delavcev v turizmu, storitvah in gradbeništvu.
Malta ~22–25 % Hitra gospodarska rast in močan priliv delovne sile iz tretjih držav.
Avstrija ~18–20 % Visok delež delavcev iz EU (sosednje države) in Zahodnega Balkana.
Nemčija ~16–18 % Ključna destinacija za delovno migracijo v predelovalni industriji in storitvah.
Slovenija ~16,1 % Rekordna raven; večina delavcev prihaja iz držav z območja nekdanje Jugoslavije.
Irska ~15–17 % Močan tehnološki in farmacevtski sektor z mednarodno delovno silo.
Španija ~13–15 % Visoka zastopanost v kmetijstvu, gradbeništvu in gostinstvu.
Belgija ~12–14 % Visok delež državljanov drugih držav EU (bruselska regija).
Italija ~10–11 % Zastopanost v kmetijstvu, oskrbi na domu in industriji.
Francija ~9–10 % Stabilen delež tujih delavcev v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih.
Nizozemska ~8–10 % Zastopanost v logistiki, kmetijstvu ter visokotehnoloških sektorjih.
Švedska ~8–10 % Raznolik delež tujih delavcev (znotraj in zunaj EU).
Češka ~7–9 % Povečanje deleža zaradi industrijskih potreb in delavcev iz Vzhodne Evrope.
Poljska ~5–7 % Znanoten porast v zadnjih letih (predvsem delavci iz Ukrajine).
Hrvaška ~4–6 % Hitro naraščanje uvoza delovne sile za turizem in gradbeništvo.
Romunija / Bolgarija < 2 % Tradicionalno izvozni trgi delovne sile z nizkim deležem tujih delavcev.

hvala gemini

Pri tem velja pripomnint, da imamo kar mocno industrijo, podobno koz eni tle gor turizem.
Kjer se tuja delovna sila zaposli.
Zanimivo mi je bilo relativno malo tujcev v ostalih drzavah.
Ocitni paretovo pravilo drzi in cifra me gre cez 20%.
In spet verjetno tujci cez cas postanejo drzavljani in niso vec tujci...

Svica pravi ai da 30 posto.
Ampak kot najvec pravi ai iz nemcije,francije, italije ;)

Ce bomo druga svica eto treba zvecat...;)