V Evropi bi pač glede na izobraženost ljudi pričakoval malo več realnosti in resnosti.

Tisti trije odstotki iz Bruslja so iluzija.

Iluzija za celotno EU.

Dejstvo je, da je v EU en največjih problemov demografija.

Na eni strani pomeni manj tistih, ki ustvarjajo.

Na drugi strani pa čedalje več upokojencev, ki so čedalje starejši.

Zraven starejše populacije je vsak dan več bolnih med mlajšimi.

Zdravstvene in pokojninske blagajne pokajo po šivih v celotni EU.

In sploh ni pomembno, če so na oblasti levi ali desni.

Avstrija ima desnega kanclerja, primanjkljaj v proračunu krepko čez 4 odstotke in skoraj 90 % BDP zadolžena.

In vlada v Avstriji nima še nobenega konkretnega načrta, kako zadeve obrniti.

Dejstva so taka, kot sem na začetku omenil.

Vse ostalo je populizem.

Uh, tule imam pa kar nekaj pomislekov:

1. Zakaj se naša ambicioznost ustavi pri 3% primanjkjaja? to naj bi bilo dobro? kako naj bo to dobro, če pa zapravljamo več kot z davki poberemo. to je čisto preprosto navadno bližnjica, ki se je ne bi smeli poslužiti. Kdo daje politiki mandat, da zadolžuje narod mimo volje naroda samega? V Sloveniji smo na referendumih odločali o zaslužnih pokojninah, o vodah, o ne vem kakem sranju vse še, politiki pa damo bianco menico, da državo in narod zadolžuje po mili volji? to res ne gre skupaj.
2. Če ne bomo v Sloveniji javnega diskurza v stanju dvigniti iz ideoloških tem, ki zamegljijo sleherno vsebinsko debato, se ne smemo čuditi, da nam luknjo, ki jo bo interventni zakon povročil, prodajo kot razvoj. Nikomur ne bomo nič vzeli. Manj prihodkov bo, luknja bo veča, politikom pa dopuščamo, da to ljudstvo prodajajo kot sveti gral nove ekonomske politike.
3. Noben narod ni svoje prosperitete zgradil na pufu, ampak na trdem delu. Pogljete singapurski model in potegnite paralele. Država že zadnjih x let ustvarja proračunske presežke in gradi svoj sovereign wealth fund. Da si Slovenije kot svoj benchmark definira Nemčijo in ostale velike države, je popolni nesmisel. Slovenija je v kontekstu mednarodnih finančnih tokov popolnoma irelevantna. in ko bo prišlo do ponovnega poslabšanja razmer na kapitalskih trgih, bomo s svojo ranljivostjo plačali najvišjo ceno.
4. Zakaj se sploh zadolžujemo? bodo donosi iz naslova investicij, ki jih bo država naredila prinesli višjo rast kot znaša obrestna mera na posojila, ki jih bomo vzeli? Se puf porablja za zagotavljanje socialnega miru, ki to ni?
5. Spodbujanje eksplicitne ali implicitne krštive zlatega pravila, ki je zapisano v ustavi, je zelo problematično. tam smo namreč jasno definirirali, da bomo imeli URAVNOTEŽENE javne finance. Danes pa se pogovarjamo, da je 3% letnega minusa dobro.

Javni diskurz MORAMO usmerjati v smer, da bližnjic ni. zastonj kosil ni. Slovenija lahko uspe le, če si bomo natočili čistega vina. Če želimo davke znižati in prav je, da jih znižamo (še zdaleč pa davčna politika dolgoročno ni tako relevantna kot nam to politika prodaja) moramo ljudem jasno povedati, da bomo na izdatkovni strani potrebno nekomu vzeti. In če politiki dovolimo, da lahko nekomu da, nikomur pa ne vzame, celoten narod pa lahko zapufa brez, da bi se tega ljudje zavedali, je to izjemno plitka raven razumevanja funkcioniranja makroekonomije in javnih financ. to nas bo pa dolgoročno ogromno stalo.