Največ ločitev je v razvitem zahodnem svetu.

Zato, ker večina gleda na lastne interese in ima sebe v središču sveta.

In prav zaradi tega ima razviti svet tudi največje probleme z demografijo.

Tam, kjer je v središču DRUŽINA teh problemov ni.

Ločitev je beg pred odgovornostjo.

Pri mojih 60ih bi dal tak nasvet mladim:
a. ne se poročit pred 26 letom starosti, ker si premlad, da bi se pravilno odločil;
b. partner ti mora biti najboljši prijatelj/-ca, s katerim uživaš v komunikaciji, izmenjavi mnenj, imata podobne hobije,... Če tega ni, bež proč!
c. ko najdeš pravega partnerja/-co - idealnega itak ni in zato ga ne išči cel lajf!!! - obvezno poroka, ampak, po vajinem scenariju - povabita le tiste, ki bi ji rada tisti dan imela ob sebi! Če strica ali tete nisi videl že 10 let ali več, ne rabiš ga vabit iz vljudnosti. Naj bo to vajin dan, vajina glasba, vajin spored v dnevu, kot si ga želita. Ta dan je nepozaben in je vreden veliko več, kot pa nekaj delnic, ki bi jih sicer lahko kupila za ta denar! Ni vse v denarju-je veliko več v življenju, dogodkih, smehu, veselju.
d. ohranita vsak svoje finance - bančni račun,... Stroške si delita, skupaj vlagajta, a imejta vsak svoje finance.
e. imeti vsaj 2 otroka, če se da, pa 3. Imeti potomce, je čudovita stvar. Zakaj bi sicer delal 40 let in vlagal, se pehal za kariero?
Srečno!

Bravo! 100% podpiram vsako besedo. sicer je res, da sem čez 60 let - izkušnje se nabirajo z leti in pogled na prioritete in življenje kot tako se oblikuje skozi življenje.

Se strinjam z vsem razen:

a. ne se poročit pred 26 letom starosti, ker si premlad, da bi se pravilno odločil;

Ni dobro preveč čakati, še posebno ne za ženske. Če predolgo čakaš, postaneš tako "pameten", da nihče več ni primeren partner zate. Ideja je, da pri vstopu v zvezo prevzameš nekaj tveganja in posvetiš vse sile za to, da si skupaj ustvariš dom. Če imaš pri 26 letih za sabo že kup kratkih, sebičnih, neuspešnih zvez, najbrž kasneje ne bo nič boljše.

Poleg tega so ženske biološko bolj pripravljene, da imajo otroke prej, ne pa, da lovijo zadnji vlak in se na koncu raje odločijo za psička.

A so mogoča kaka odstopanja od teh nasvetov? :)
(ker uporabljaš jasne okvire, v katerem definiraš srečo para in družine)
(sam sem koruzno zvezan z isto partnerko že dobri dve desetletji... a zame tudi velja podobno?)

[FjodorKirilovic]
Se strinjam z vsem razen:
> a. ne se poročit pred 26 letom starosti, ker si premlad, da bi se pravilno odločil;

Ni dobro preveč čakati, še posebno ne za ženske. Če predolgo čakaš, postaneš tako "pameten", da nihče več ni primeren partner zate. Ideja je, da pri vstopu v zvezo prevzameš nekaj tveganja in posvetiš vse sile za to, da si skupaj ustvariš dom. Če imaš pri 26 letih za sabo že kup kratkih, sebičnih, neuspešnih zvez, najbrž kasneje ne bo nič boljše.

Poleg tega so ženske biološko bolj pripravljene, da imajo otroke prej, ne pa, da lovijo zadnji vlak in se na koncu raje odločijo za psička.

V svetu kjer se poudarja individualizem je poroka zgolj pogodba med dvema, posel ce zelis.
Posledicno veliko razhodov, ce se poslovni model ne izide.

Definitivno je nasvet, da naj se ne poročiš pred 26. letom, na mestu samo za fante.

Za punce je pač tako, da jim konec dvajsetih let vrednost na ženitvenem trgu začne že upadati, ker uspešni in tisti najboljši fantje za resno zvezo rajši izberejo kakšno mlajšo. Ki ne da je samo telesno bolj sveža, lepša in plodnejša, pač pa je praviloma tudi psihično stabilnejša.

Dejstvo pač je, da ženske neuspešne zveze psihično uničujejo in so posledično vedno bolj nevrotične, vedno bolj zahtevne, vedno bolj neprilagodljive, a hkrati vedno starejše in vsesplošno amortizirane.

Verjetno je idealno, da si kvaliteten mladi fant, ki zaključi nek resen faks in začne kariero, dobi kakšno mlajšo punco okoli 20. leta, ki za sabo še nima historiata neuspešnih zvez.