Tekst je namenjen ravno temu da se zaneti prepir okoli oslove sence, tako kot se prepirata vidva z XDONA1. Drugače se tako pomanjkljivega teksta ne da komentirati kot provokacija za vzbujanje prepira po ideološki osnovi. Naj avtor objavi še drugo stran proračuna, kam in koliko denarja gre. Koliko ga dobijo občine, koliko gre za investicije ( denar, ki konča na računih gospodarstva), koliko pa za stroške javnega sektorja.

No ja, zdrava pamet je lahko tudi kontra desnici, saj ima največja stranka skoraj dozivotnega predsednika.
Vsak z zdravo pametjo se vpraša ali je res jj toliki sposoben ali pa ima nadvse rad oblast.

Seveda bi si vsak, ki gre lahko stopnjo višje odgovoril, da imaš na desni še kaj drugega za izbrati.
Ampak tu ljudi zmanjka oz raje zdrave pameti.

Še kolega zapriseženi levicar, a zadnjih 10 let podjetnik, je na prejšnjih volitvah pomislil na nsi npr, a zdrava pamet oz (raje čustva) mu ni dala, da bi jih obkrožil.
Mogoče bo tokrat ;).

[1357]
Tekst je namenjen ravno temu da se zaneti prepir okoli oslove sence, tako kot se prepirata vidva z XDONA1. Drugače se tako pomanjkljivega teksta ne da komentirati kot provokacija za vzbujanje prepira po ideološki osnovi. Naj avtor objavi še drugo stran proračuna, kam in koliko denarja gre. Koliko ga dobijo občine, koliko gre za investicije ( denar, ki konča na računih gospodarstva), koliko pa za stroške javnega sektorja.

Mah to vsi vemo:

Odhodki državnega proračuna so v prvi polovici letošnjega leta (2025) znašali 7.963 mio EUR kar je za 657 mio EUR ali 9,0 % več, kot v enakem obdobju lani. V prvem polletju so se najbolj povečali tekoči odhodki državnega proračuna (za 293 mio EUR ali 13,3 %), med njimi najbolj izdatki za plače (za 89 mio EUR ali dobrih 10 %) in plačila za obresti (za 97 mio EUR ali 21,8 %). Izločanje sredstev za posebne namene (proračunski skladi in rezerva) se je v prvem polletju letos povečalo za 158 mio EUR ali slabih 50 %, predvsem na račun višjih izločanj sredstev v Sklad za obnovo Slovenije (SOS). Porabe proračunskih skladov (niso del porabe A bilance) so se, glede na lansko prvo polletje povečale za dobrih 60 %, predvsem na račun višjih porab Sklada za okrevanje in odpornost (za 56 mio EUR ali slabih 90 %) in porab sklada SOS (85,3 mio EUR). Odhodki za tekoče transferje so bili v prvi polovici letos višji za 290 mio EUR ali 6,7 %, predvsem na račun višjih transferjev v javne zavode (za 154 mio EUR ali 10,5 %), kot posledica višjih izdatkov za plače, medtem ko so se odhodki za subvencije znižali za 65 mio EUR ali 16,8 %. V prvem polletju letos so se investicijski odhodki in transferji povečali za 22 mio EUR ali 4,4 %, medtem ko so se plačila v proračun EU povečala za 52 mio EUR ali 17,4 %, predvsem na račun višjih plačil iz naslova carin in bruto nacionalnega dohodka.

Primanjkljaj državnega proračuna je v letošnjem prvem polletju znašal 822 mio EUR, na kar so v največji meri vplivali višji odhodki državnega proračuna za odpravo posledic avgustovskih poplav iz leta 2023 in plačno reformo. Primanjkljaj DP je v enakem lanskem obdobju znašal 343 mio EUR.

[mimoidoci]
> [1357]
> Tekst je namenjen ravno temu da se zaneti prepir okoli oslove sence, tako kot se prepirata vidva z XDONA1. Drugače se tako pomanjkljivega teksta ne da komentirati kot provokacija za vzbujanje prepira po ideološki osnovi. Naj avtor objavi še drugo stran proračuna, kam in koliko denarja gre. Koliko ga dobijo občine, koliko gre za investicije ( denar, ki konča na računih gospodarstva), koliko pa za stroške javnega sektorja.


Mah to vsi vemo:

Odhodki državnega proračuna so v prvi polovici letošnjega leta (2025) znašali 7.963 mio EUR kar je za 657 mio EUR ali 9,0 % več, kot v enakem obdobju lani. V prvem polletju so se najbolj povečali tekoči odhodki državnega proračuna (za 293 mio EUR ali 13,3 %), med njimi najbolj izdatki za plače (za 89 mio EUR ali dobrih 10 %) in plačila za obresti (za 97 mio EUR ali 21,8 %). Izločanje sredstev za posebne namene (proračunski skladi in rezerva) se je v prvem polletju letos povečalo za 158 mio EUR ali slabih 50 %, predvsem na račun višjih izločanj sredstev v Sklad za obnovo Slovenije (SOS). Porabe proračunskih skladov (niso del porabe A bilance) so se, glede na lansko prvo polletje povečale za dobrih 60 %, predvsem na račun višjih porab Sklada za okrevanje in odpornost (za 56 mio EUR ali slabih 90 %) in porab sklada SOS (85,3 mio EUR). Odhodki za tekoče transferje so bili v prvi polovici letos višji za 290 mio EUR ali 6,7 %, predvsem na račun višjih transferjev v javne zavode (za 154 mio EUR ali 10,5 %), kot posledica višjih izdatkov za plače, medtem ko so se odhodki za subvencije znižali za 65 mio EUR ali 16,8 %. V prvem polletju letos so se investicijski odhodki in transferji povečali za 22 mio EUR ali 4,4 %, medtem ko so se plačila v proračun EU povečala za 52 mio EUR ali 17,4 %, predvsem na račun višjih plačil iz naslova carin in bruto nacionalnega dohodka.

Primanjkljaj državnega proračuna je v letošnjem prvem polletju znašal 822 mio EUR, na kar so v največji meri vplivali višji odhodki državnega proračuna za odpravo posledic avgustovskih poplav iz leta 2023 in plačno reformo. Primanjkljaj DP je v enakem lanskem obdobju znašal 343 mio EUR.

Se pravi so dali v višjo prestavo konec leta bo vse kar je pod miljarda malo, z enakim tempom 1,5 miljarde.
Mogoče smo na titaniku, prekati se polnijo z vodo, orkester pa igra...

[odvisnik]
> [mimoidoci]
> > [1357]
> > Tekst je namenjen ravno temu da se zaneti prepir okoli oslove sence, tako kot se prepirata vidva z XDONA1. Drugače se tako pomanjkljivega teksta ne da komentirati kot provokacija za vzbujanje prepira po ideološki osnovi. Naj avtor objavi še drugo stran proračuna, kam in koliko denarja gre. Koliko ga dobijo občine, koliko gre za investicije ( denar, ki konča na računih gospodarstva), koliko pa za stroške javnega sektorja.
>
>
> Mah to vsi vemo:
>
> Odhodki državnega proračuna so v prvi polovici letošnjega leta (2025) znašali 7.963 mio EUR kar je za 657 mio EUR ali 9,0 % več, kot v enakem obdobju lani. V prvem polletju so se najbolj povečali tekoči odhodki državnega proračuna (za 293 mio EUR ali 13,3 %), med njimi najbolj izdatki za plače (za 89 mio EUR ali dobrih 10 %) in plačila za obresti (za 97 mio EUR ali 21,8 %). Izločanje sredstev za posebne namene (proračunski skladi in rezerva) se je v prvem polletju letos povečalo za 158 mio EUR ali slabih 50 %, predvsem na račun višjih izločanj sredstev v Sklad za obnovo Slovenije (SOS). Porabe proračunskih skladov (niso del porabe A bilance) so se, glede na lansko prvo polletje povečale za dobrih 60 %, predvsem na račun višjih porab Sklada za okrevanje in odpornost (za 56 mio EUR ali slabih 90 %) in porab sklada SOS (85,3 mio EUR). Odhodki za tekoče transferje so bili v prvi polovici letos višji za 290 mio EUR ali 6,7 %, predvsem na račun višjih transferjev v javne zavode (za 154 mio EUR ali 10,5 %), kot posledica višjih izdatkov za plače, medtem ko so se odhodki za subvencije znižali za 65 mio EUR ali 16,8 %. V prvem polletju letos so se investicijski odhodki in transferji povečali za 22 mio EUR ali 4,4 %, medtem ko so se plačila v proračun EU povečala za 52 mio EUR ali 17,4 %, predvsem na račun višjih plačil iz naslova carin in bruto nacionalnega dohodka.
>
> Primanjkljaj državnega proračuna je v letošnjem prvem polletju znašal 822 mio EUR, na kar so v največji meri vplivali višji odhodki državnega proračuna za odpravo posledic avgustovskih poplav iz leta 2023 in plačno reformo. Primanjkljaj DP je v enakem lanskem obdobju znašal 343 mio EUR.


Se pravi so dali v višjo prestavo konec leta bo vse kar je pod miljarda malo, z enakim tempom 1,5 miljarde.
Mogoče smo na titaniku, prekati se polnijo z vodo, orkester pa igra...

Jah, tistih 822 mio primankljaja (glede na lani) se zna res še krepko povečat. To je razvidno predvsem iz komentarja (opravičila), da so za to krive poplave, v bistvu so pa letos prvič šla sredstva za poplave iz novih virov (večina njih), ki jih lani sploh še niso patentirali/ pobirali (torej kompleten dobiček SDH, 3% višji DDPO in davek na bilančno vsoto bank). Torej zajeb je v komentarju, ki pravi, da se je primankljaj povečal glede na lani tudi zaradi poplav, hkrati pa komentar ne upošteva, da so bili za poplave prvič uporabljeni novi viri, ki sem jih naštel v oklepaju.