Povečevanje hitrosti na AC dvigne porabo goriva v višave!

Po eni strani nas v imenu trapastega "zelenega" prihoda posiljujejo z elektrifikacijo, po drugi strani pa nam prodajajo težke in neaerodinamične SUVe in zdaj bi še dovolili zelo hitro vožnjo po AC.

En težak SUV pri hitrosti 150 km/h porabi ogromno. In to v vsakem primeru... ali ogromno naftnih derivatov ali pa ogromno elektrike.

Češki strokovnjaki pravijo, da 150 km/h povečuje pretočnost.
Naši strokovnjaki pravijo, da 110 km/h povečuje pretočnost.

Iz tega lahko zaključimo, da je očitno za pretočnost ravno 130 km/h najslabša hitrost.

Za vse tiste, ki jih skrbi poraba, za vas imamo rešitev : ostanite doma !

Jasno, da čimvišja je hitrost, temvečji je pretok. To je zakon fizike.

[GV-1113]
Povečevanje hitrosti na AC dvigne porabo goriva v višave!

Po eni strani nas v imenu trapastega "zelenega" prihoda posiljujejo z elektrifikacijo, po drugi strani pa nam prodajajo težke in neaerodinamične SUVe in zdaj bi še dovolili zelo hitro vožnjo po AC.

En težak SUV pri hitrosti 150 km/h porabi ogromno. In to v vsakem primeru... ali ogromno naftnih derivatov ali pa ogromno elektrike.

Pa saj nikjer ne piše, da boš moral voziti en težak SUV, pri hitrosti 150km/h. Samo dovoljujejo, da se lahko vozi, karkoli pač že imaš.
Dvig hitrosti na AC na posameznih odsekih je edini pravilen in v koraku s časom. Namreč, 130km/h imamo od pamtiveka, avtomobili so v tem času šli blazno naprej, z vsemi asistenčnimi sistemi vred. Logika, višja hitrost, več mrtvih je napačna. Drži pa logika slabše ceste, več mrtvih.

Vlada je za projekt namenila okoli 2,2 milijona evrov, sredstva pa so porabili za postavitev 42 elektronskih prometnih znakov.

Z drugimi besedami 52.000 za en prometni znak...

Malo se spomnimo vseh naših avtocestnih eksperimentov.
Edini odsek v Jugi so zgradili v začetku 70-ih od Vrhnike do Postojne, kasneje podaljšana do Razdrtega.

Po vzoru Nemčije na njej ni bilo omejitve hitrosti. Se še danes spomnim, kako smo legalno po odsekih drveli 200km/h.

V 70-ih je bil po celem svetu huda naftna kriza. Pri nas malo kasneje kot drugod, saj so nam neuvrščeni prijatelji zagotavljali dobavo, ko jo denimo Nemčiji niso.
Zaradi naftne krize so okoli 1975 ZAČASNO do konca krize postavili omejitev na 120 km/h.

Kriza očitno še kar traja. So nas pa v 90-ih prepričevali, da se moramo prilagoditi Evropi in so spet spremenili s 120 na 130 km/h.
Kateri Evropi smo se s tem prilagodili, še danes ni jasno, saj so evropske omejitve zelo pisane.
Verjetno smo se prilagajali Evropi podobno kot pri tablicah, kjer imamo mi in Avstrijci 12 cm visoke, večina preostalih (spet ne vsi) pa 11 cm.

[trocki]
> Vlada je za projekt namenila okoli 2,2 milijona evrov, sredstva pa so porabili za postavitev 42 elektronskih prometnih znakov.

Z drugimi besedami 52.000 za en prometni znak...

Ko je bil znanec pred desetletji lokalni funkcionar, me je že takrat sezul s podatkom, da en prehod za pešce prek regionalne občinske ceste stane 80-120 evrskih tisočakov.

Ti pa očitno pojma nimaš, zakaj nastanejo fantomski zastoji. Izobrazi se in si preberi kaj o tem! Nemci so naredili tudi strokovno utemeljene edukativne predstavitve, ki jih lahko najdeš na youtubu.

Vsem vam pa priporočam strokovno ekskurzijo na AC pred samim Dunajem in tiste, ki povezujejo različne dele mesta. Tam je zgleden management, kako z dinamičnim zniževanjem hitrosti dosežejo maksimalne pretočnosti. Npr. Donauufer Autobahn ali pa Sudosttangente.

Poanta: če vsa vozila vozijo z enako hitrostjo (npr. 80 km/h, kolikor lahko pelje tudi težak tovornjak) ni pospeševanj in potem naglih zaviranj. Zato ni fantomskih zastojev!

Ampak (dragi tovariš) trocki, to je vendar tvoja vlada. On svojih se pa ja ne dvomi????!!!

Lepo so si razdelili denar, pa še raja je srečna.

Za električne spake od avtomobilov je najbolj ekonomična hitrost 90 km/h, za avte srednjega razreda na bencin, dizel in plin pa je pravšnja hitrost ta, ki jo uvajajo Čehi, pri čem ta hitrost omogoča tudi dobrobit večje pretočnosti, saj z 90 km/h vozijo tudi tovornjaki z vključenimi tempomati. Ker smo v Sloveniji na krilih NEsvobode ukinili avtocestno policijo so si ti plenilski analfabeti izmislili cestne blokade in dela na avtocestah tako, da je hitrost na naših avtocestah v sezoni v povprečju od štarta do cilja omejena na 60 km/h, kar je res briljanten dosežek trenutne vlade. Poleg tega nam gradijo še ekstra drage železniške postaje za železniško omrežje, ki dosega hitrost tam nekje iz časov Marije Terezije. Važno je, da se trošijo davkoplačevalske milijarde, in da se bosta poročila Robert in Tna, pa čeprav bo ta poroka le iluzija o srečnem paru, ker Robert pač na more biti srečen z nobeno žensko.

Pri čemer poraba raste približno s tretjo potenco od hitrosti.

Zračni upor je namreč prevladujoč faktor. Ta narašča s kvadratom hitrosti.

F=A × cd × rho × v²/2

A - prečni presek površine vozila
Rho - gostota zraka (1,298kg/m³ pri STP)
Cd - koeficient upora. Tesla ima na primer 0,28. Kak tovornjak pa 0,45.

Moč, potrebna za premagovanje tega upora, pa je linearno odvisna od hitrosti, oz.

P = F×v

Če rečeva, da je gostota zraka konstantna, in Cd konstanten (pa ni, ker je odvisen od Reynoldsovega števila, ki pa je spet funkcija hitrosti, a so to čreva za računati), imava:

P= K × v³/2

Imava pa razmerje pri različnih hitrostih:
P2/P1 = (v2/v1)³ (če je K konstanta, v resnici ni)

Povečanje hitrosti s 130 km/h na 150km/h pomeni povišanje brzine za 15,38% ali povišanje za 1,1538. Potrebna moč za pa se poveča za faktor 1,5360. Ali za 53,6%. Na enoto časa. Ura, minuta. In poraba je zelo korelirana z močjo. Ni ravno linearna, je pa zelo blizu.

Ker pa mi merimo porabo v litrih na 100km, morava upoštevati, da se v nekem časovnem obdobju tudi hitreje pelješ, in prevozis daljšo razdaljo, kot poprej. Tu enostavno 3 v eksponentu zamenjaš z 2 in dobiš, da se bo tvoja poraba v litrih/100km povečala za faktor 1,3305 ali 33,05%


Moj stari je ljubitelj BMW jev. Vsake toliko si ga sposodim, ko avto res rabim. V normalni vožnji po AC, med 120 in 130 bo žrl nekje med 8 in 9l. Tistih V8 zaluftaš na 200 ali 220 (več nisem upal, limitiran je na 250), pa gre poraba na 25l/100km. Si pa prej ko v eni uri v Kopru...

Pri enih 220 ti odleti tudi vozniska, ne sam avto ;).

[Endimion]
Pri čemer poraba raste približno s tretjo potenco od hitrosti.

Zračni upor je namreč prevladujoč faktor. Ta narašča s kvadratom hitrosti.

F=A × cd × rho × v²/2

A - prečni presek površine vozila
Rho - gostota zraka (1,298kg/m³ pri STP)
Cd - koeficient upora. Tesla ima na primer 0,28. Kak tovornjak pa 0,45.

Moč, potrebna za premagovanje tega upora, pa je linearno odvisna od hitrosti, oz.

P = F×v

Če rečeva, da je gostota zraka konstantna, in Cd konstanten (pa ni, ker je odvisen od Reynoldsovega števila, ki pa je spet funkcija hitrosti, a so to čreva za računati), imava:

P= K × v³/2

Imava pa razmerje pri različnih hitrostih:
P2/P1 = (v2/v1)³ (če je K konstanta, v resnici ni)

Povečanje hitrosti s 130 km/h na 150km/h pomeni povišanje brzine za 15,38% ali povišanje za 1,1538. Potrebna moč za pa se poveča za faktor 1,5360. Ali za 53,6%. Na enoto časa. Ura, minuta. In poraba je zelo korelirana z močjo. Ni ravno linearna, je pa zelo blizu.

Ker pa mi merimo porabo v litrih na 100km, morava upoštevati, da se v nekem časovnem obdobju tudi hitreje pelješ, in prevozis daljšo razdaljo, kot poprej. Tu enostavno 3 v eksponentu zamenjaš z 2 in dobiš, da se bo tvoja poraba v litrih/100km povečala za faktor 1,3305 ali 33,05%


Moj stari je ljubitelj BMW jev. Vsake toliko si ga sposodim, ko avto res rabim. V normalni vožnji po AC, med 120 in 130 bo žrl nekje med 8 in 9l. Tistih V8 zaluftaš na 200 ali 220 (več nisem upal, limitiran je na 250), pa gre poraba na 25l/100km. Si pa prej ko v eni uri v Kopru...

... čuj, moja gimnazijska fizika je že malo zarjavela in v resnici niti ne vem, če smo se o tem sploh kdaj učili, tako da moram priznati - takšni izračuni pač ne spadajo v moj "common knowledge" - da si me s svojo razlago kar fasciniral ...

P.S.: v svojem avtu lahko na displayu na armaturki spremljam trenutno porabo in so tudi ob vsakem pospeševanju pri precej nižjih hitrostih - moj hitrostni "rekord" je 210 km/h, več si zaradi lastne varnosti in "varnosti" pred radarji nisem upal - cifre porabe zelo podobne tvojim, res pa je tudi, da je ekstremna poraba zelo kratek čas in ko spustim pedalo za gas, poraba takoj pade na "normalo", ki je pri običajnih dobrih dveh urah - sem že malo starejši občan in sem bolj previden - povprečni potovalni hitrosti 110 km/h od Maribora do Izole približno 6,5 litrov na 100 km, kar pa ob vseh omejitvah in zastojih zaradi dela na cesti letos lahko samo sanjam ... aja, in ko smo glih pri omejitvah hitrosti na avtocesti, sem ob gostovanju direktorja DARS-a včeraj v Odmevih slišal eno dobro, in sicer da bi DARS namesto cestnine moral kasirati parkirnino ...