Kot nekdo, ki živi v kvazi turističnem obalnem kraju, bi popiz***a, če bi v bloku imela za soseda nekoga, ki oddaja turistom.
Ker, ko kupiš ali dolgoročno najameš stanovanje, pričakuješ, da boš tam imel vsaj določeno stopnjo miru, ne pa kravala in povprečen turist prinese običajno s seboj kraval. Ne vedno, a še vedno prevečkrat za tiste, ki živijo v neposredni bližini. Razbijanje, popivanje, kričanje in prepevanje do dopoldanskih (ne jutranjih, dopoldanskih) ur, medtem ko ti pač moraš živeti svoj lajf naprej in nimaš kam.

Naši sosedje dolgoročno oddajajo sobe in stanovanja v hiši, nekega poletja pa so izjemoma oddajali kratkoročno. Bilo je neopisljivo. Ne v pozitivnem pomenu.
Tako, kot je neopisljivo za marsikaterega od prebivalcev v našem turističnem kraju, ki oddajajo od aprila do konca oktobra – tudi zanje (in za vse nas) zelo podpiram omejevanje takih oddajanj.
Zakaj naj bi »naivno« ploskali tudi tisti, ki ne morejo do stanovanja? V čem se kaže ta domnevna naivnost? Saj zares ne morejo, tudi na račun oddajanja turistom so najemi praviloma kratkoročni (november-april), cene nakupa pa vedno težje dosegljive.