Primer iz prakse.

Zaposlili delavko za nedoločen čas 10-2022. Delala je tri mesece in 01-2023 odšla v bolniški stalež, v katerem je bila do 02-2025. V tem času je dobila odločbo invalida III. kategorije, kar poenostavljeno pomeni delovni dan 8 ur, 2/3 dela sede in 1/3 dela stoje. To je za našo branžo nemogoče. Tudi sama ve, da zaradi zdravstvenih težav v našem podjetju ne bo mogla več delati.

Se pravi v podjetju je delala 3 MESECE.

Strošek podjetja:

1. Regres za letni dopust za leto 2023
2. Regres za letni dopust za leto 2024
3. Regres za letni dopust za leto 2025 (sorazmerni del, če bo možna odpoved delovnega razmerja invalidu)
4. Koriščenje dopusta za leto 2023 (v mesecu februarju 2025 in delno marcu 2025)
5. Koriščenje dopusta za leto 2024 ( v mesecu marec 2025 in delno v aprilu 2025)
6. Koriščenje dopusta za leto 2025 (sorazmerni del...)
7. Čakanje na delo, dokler Komisija za ugotovite podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne da zeleno luč. Če bo vse po sreči naj bi odločali v aprilu.
8. Priprava obsežne dokumentacije za Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi

Groba ocena: 8.000,00 eur

Bolezni si nihče ne želi in samoumevno je, da se zaposlenemu pomaga po najboljših močeh.
Da pa imamo zakonodajo, da je potrebno zaposlenemu, ki je bil 2 leti v bolniškem staležu leta 2025 podariti dopust za leto 2023 je pa neumnost brez primere.

Zakaj mora nekdo, ki je bil v bolniškem staležu koristiti letni dopust za nazaj?

In ja, to so stvari, ki jih morajo reševati naši zelo dobro plačani poslanci in uradniki, pa se žal ukvarjajo z vsemi drugimi nepomembnimi neumnosti...

Pa veliko zdravja vsem!

Dober prikaz stanja. Bravo!

Malo drugačen pogled: v odnosu med delodajalcem in delavcem, ki (neupravičeno - vemo, o čem je govora) skače iz bolniške v bolniško nekaj hudo škripa oz. je vsaj ena od pogodbenih strani neodkrita in najbrž tudi nepoštena. Enako velja za opisan primer zaposlene. Ja, zakonodaja jima tako početje dopušča, a v zdravem odnosu se da marsikaj urediti zakonodaji navkljub.

Normalen in pošten delodajalec so bo od takih zaposlenih poslovil. Ja, bo plačal odškodnino (ker oba bosta zmagala vsaj na delovnem sodišču, verjetno tudi na višjih), ampak denarna izguba je v takih primerih zanemarljiva. Takega človeka pač v kolektivu enostavno nočeš.

Drugo: sama sem v najmanj dveh priložnostih, ko sem potrebovala osebno zdravnico zaradi minorne športne poškodbe bila deležna takojšnje ponudbe bolniške - sama je še omenila nisem in nisem je potrebovala. Marsikdo od mojih sodelavcev in znancev enako. To je bolno, da te zdravnik sili na bolniško. Sistem je bolan.

Zlorabe se dogajajo, ampak večino v JS.

Absolutno pa sem proti, da podjetja nosijo stroške bolniških.

Problem pri nas je, da država. Kot najslabši gospodar vse kar se da prevali na ljudi.

Zato tudi novi in novi prispevki in dajatve.

Vse to drži. Golobova vlada mora takoj ukrepati in ustaviti norijo.
Zdravniška zbornica pa prepovedati dajanje bolniške na daljavo in kontrole
skrajšatui na 3 dni, ne pa "ko se bo bolje počutil"

Komuniste smo izbrali, komunizem zdaj imamo. Večina se nad tem pritožuje, torej kdo je tu nor?

A ko je bil na oblasti tisti drugi komunist, je bilo glede tega kaj drugače?

Spet Trockijev debilizem: a za to, ker je bilo že v preteklosti tako, pa naj tako še ostane.

Bagra, gamad!

[trocki]
A ko je bil na oblasti tisti drugi komunist, je bilo glede tega kaj drugače?

Seveda. Takrat so predlogi o izogibanju neumnosti naleteli na gluha ušesa že znotraj koalicije. Današnja koalicija je vsaj glede neumnosti enotna, čeprav z obratno logiko - neumnosti je potrebno ohraniti in jim dodati nove elemente.

[PAC89]
Malo drugačen pogled: v odnosu med delodajalcem in delavcem, ki (neupravičeno - vemo, o čem je govora) skače iz bolniške v bolniško nekaj hudo škripa oz. je vsaj ena od pogodbenih strani neodkrita in najbrž tudi nepoštena. Enako velja za opisan primer zaposlene. Ja, zakonodaja jima tako početje dopušča, a v zdravem odnosu se da marsikaj urediti zakonodaji navkljub.

Glede na moje izkušnje se s temle težko strinjam. Poznam primere, kjer je bil delodajalec odkrit oz. pošten in je želel zadevo ustrezno urediti, pa ni bilo interesa pri nasprotni strani. Mnogi delavci izkoriščajo ta sistem iz različnih razlogov, recimo kar sem sam videl so to bili razni osebni problemi in travme, "fušanje" (delo na črno drugje, delo doma na kmetiji oz. razna domača obrtniška dela), strah pred določenimi delovnimi obveznostimi ali povečanim obsegom dela.
Poznam pa tudi obratne primere, ko je bil delodajalec kriv, da se to ni rešilo.
Tako, da v praksi je take primere težko rešiti, zdrav odnos je bolj redkost kot pravilo.

Problem je seveda tudi v zdravnikih, ki bolniško prehitro dodelijo. Vendar jih gre do neke mere razumeti. Ljudje prihajajo k njim in potencirajo svoje probleme, sploh razne osebne travme in zdravnik je lahko odgovoren, v kolikor se potem na delovnem mestu kaj zaradi tega zgodi. V bistvu je tudi naloga oz. obveza delodajalca, da človeka s travmami oz. psihičnimi motnjami odstrani iz delovnega mesta. Ampak kot pravim, težko je ločiti med resnimi težavami in ljudmi, ki le-te igrajo oz. potencirajo

Odličen članek! Res je, zakon je škodljiv za podjetja, sploh za majhna podjetja in s.p.-je in ima za posledico, da se podjetniki, ki so se "opekli", bojijo zaposlovati za nedoločen čas ali mlajše ženske (ki bi lahko šle na porodniško) ali potencialno bolne. Prav je, da imajo zaposleni socialne pravice (plačano bolniško in porodniško), ampak ne na račun podjetij. Podjetja niso socialne ustanove. Zaposleni plačujemo vsak mesec prispevke (zavarovanje) in to ne podjetju. To je potrebno izboljšati in to čimprej, ker se dela škoda.

Zelo korekten članek. Res je žalostno, da je tako.

Članek je precej preblag, glede na stanje pri nas.

V resnici je še veliko veliko bolj problematično.

Ne sanjajate. Nobena , ponavljam, NOBENA koalicija, naj si bo to leva ali desna (ali slednje v SLo sploh obstaja?) ne bo toliko nora, da bo ''dirala'' v to osje gnezdo socializma in javne uprave. Javna uprava in 2/3 delavcev bo volila tistega, ki bo to stanje podaljševal, de facto.
Edini recept za rešitev tega stanja je finančni kolaps države, zdravstva in javnih zavodov.

[oracle7]
V resnici je še veliko veliko bolj problematično.

Najbrž res. Danes bil malo po terenu izven svoje kletke.

Ja stanje je povsod malo Kiki kuku.

Pač če se sami ne boste odločili za svoj prav , se bojo drugi.

Prijaznost,poštenost, resnost še vedno šteje.
Samo traja malo dlje ;).

Tu bi jaz dodal še nekaj, kar ni nezanemarljivo. Čakalne dobe.

Pri nas se je poškodoval skladiščnik. Ni bila delovna poškodba, doma. Ne za umret, ampak koleno pa za sanirati. Dobi termin za operacijo: 9m. Pa potem še rehabilitacija. Mirno si ob leto, ali leto in pol. Hodi z berglami, namesto, da bi se ga čimprej skrpalo in poslalo nazaj na šiht.

[Endimion]
Tu bi jaz dodal še nekaj, kar ni nezanemarljivo. Čakalne dobe.

Pri nas se je poškodoval skladiščnik. Ni bila delovna poškodba, doma. Ne za umret, ampak koleno pa za sanirati. Dobi termin za operacijo: 9m. Pa potem še rehabilitacija. Mirno si ob leto, ali leto in pol. Hodi z berglami, namesto, da bi se ga čimprej skrpalo in poslalo nazaj na šiht.

www.cakalnedobe.si/s...za-kolena/

Mogoče bi bilo treba kak povprašati tega skladiscnika in njegovega zdravnika ?

Bolniška v breme delodajalca ni en mesec, kot piše v članku. Je 30 delovnih dni, skoraj mesec in pol.

Tudi mi imamo takšne primere. Delam v podjetju s 115 zaposlenimi. (En konstantno jemlje bolniško konec tedna, četrtek in petek. Baje dela še kot natakar. Tudi drugi niso kaj dosti boljši.) So iz Bosne, podjetje jih je pripeljalo, uredilo vize itd. Eno leto je vse super, potem pa se začnejo bolniške. Skratka, izkoriščajo podjetje in posledično tudi nas.

[1201NMB]
Se pravi v podjetju je delala 3 MESECE.

Strošek podjetja:

1. Regres za letni dopust za leto 2023
2. Regres za letni dopust za leto 2024
3. Regres za letni dopust za leto 2025 (sorazmerni del, če bo možna odpoved delovnega razmerja invalidu)
4. Koriščenje dopusta za leto 2023 (v mesecu februarju 2025 in delno marcu 2025)
5. Koriščenje dopusta za leto 2024 ( v mesecu marec 2025 in delno v aprilu 2025)
6. Koriščenje dopusta za leto 2025 (sorazmerni del...)
7. Čakanje na delo, dokler Komisija za ugotovite podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne da zeleno luč. Če bo vse po sreči naj bi odločali v aprilu.
8. Priprava obsežne dokumentacije za Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi

Groba ocena: 8.000,00 eur

Če smem, malce drugačen/praktičen pogled, gotovo vsaj deloma napačen, ampak ali je ta gospa prve 3 mesece dajala občutek, da je "posebna", je bila predana delu kot novopečena sodelavka, se je sploh kdo z njo ukvarjal?
V principu bi moral namreč zdravstveni sistem biti tak, da goljufivosti bolniških staležev odpravi*, če so pa ljudje res bolni, in tega ni bilo zaznanega pri zdravniškem pregledu pred zaposlitvijo, je zelo redek strošek (naj bi bil) 8.000€ precej statistično zanemarljiv, ali?
*to, da zdravstveni sistem ni tak, ne pomeni, da je rešitev zrušiti ostale sisteme, ki so sicer objektivno dobri;

Občutek namreč imam, da slabšanju odnosa zaposleni-delodajalec precej doprinese tudi delodajalec - bolj "kapitalističen" kot je. Ne mislim s tem specifično Slovenije, a bolj kot je razmišljanje na strani firme da smo vsi zaposleni nadomestljivi (in pri tem pozablja stroške nove zaposlitve, uvajanja ... in seveda da tisti, ki naj bi uvajal, mora imeti za to čas v sklopu svojega pogodbenega časa), bolj ko se firma ne želi pogovarjati o višanju plače (in pri tem pozabi na inflacijo, kaj šele večjo učinkovitost z več izkušnjami), bolj kot je firma toga pri delovnem času (in pozablja, da ljudje tudi moramo kdaj kaj urediti med delovnim časom drugih inštitucij, imam otroke, lahko del posla opravimo tudi popoldan, od doma/v tujini npr.), ...
In v tem kontekstu je bolniška skoraj edina možnost zaposlenega, da najde ustezno alternativno službo (ker naš specifičen trg dela res ni tako zelo dinamičen, da bi bilo 2 meseca dovolj za večino zahtevnejših/nišnih poklicev, kaj šele če upoštevamo konkurenčne klavzule v pogodbah).

Ampak pravilno pa opozarja na anomalijo.

Če si zaposlen in dejansko delaš, ti nekoriščen letošnji dopust "propade" s 30.6. Naslednje leto. Če pa si na bolniški, pa ga lahko neomejeno prenašaš. To je anomalija, ki jo velja odpraviti. Dopust je pravica, ki nastaja iz dela. Če si na bolniški, pa je lahko razlog povsem upravičen, imaš iz tega naslova neke druge pravice. Ti dve se v tem segmentu ne izključujeta in to ni prav.

V Mariboru so imeli na pediatriji zanimiv "revolt" mamic. Namreč nehali so pisati nego mamicam, brez da one ne pripeljejo otroka na pregled. Ker so ugotovili, da otroci prekomerno "zbolevajo" na petek. Ali pa zbolijo dva dni pred koncem dopusta. Nič več po telefonu, ampak kar lepo na pregled. Mamice pa v luft. Le zakaj?

V moji nekdanji firmi smo imeli sodelavko, s 5-imi otroci. Ti otroci so začeli zbolevati konec maja, in bolehali do konca avgusta. Vmes pa se je seveda koristil še dopust. In ker so bile vmes prekinitve, je šlo vse na stroške firme. Dokler ni imel enkrat direktor tega dosti, in ji vpričo vseh nas rekel: "Karmen, naslednjič ko bo tvoj otrok zbolel, boš imela kontrolo. Konstantno kontrolo. Ker je v firmi 15 ljudi, 12 jih ima otroke, in nobeni drugi otroci niso niti blizu toliko bolni." S tremi stavki je ozdravil vse njene otroke.

[Endimion]
Ampak pravilno pa opozarja na anomalijo.

Če si zaposlen in dejansko delaš, ti nekoriščen letošnji dopust "propade" s 30.6. Naslednje leto. Če pa si na bolniški, pa ga lahko neomejeno prenašaš. To je anomalija, ki jo velja odpraviti. Dopust je pravica, ki nastaja iz dela. Če si na bolniški, pa je lahko razlog povsem upravičen, imaš iz tega naslova neke druge pravice. Ti dve se v tem segmentu ne izključujeta in to ni prav.

V Mariboru so imeli na pediatriji zanimiv "revolt" mamic. Namreč nehali so pisati nego mamicam, brez da one ne pripeljejo otroka na pregled. Ker so ugotovili, da otroci prekomerno "zbolevajo" na petek. Ali pa zbolijo dva dni pred koncem dopusta. Nič več po telefonu, ampak kar lepo na pregled. Mamice pa v luft. Le zakaj?

V moji nekdanji firmi smo imeli sodelavko, s 5-imi otroci. Ti otroci so začeli zbolevati konec maja, in bolehali do konca avgusta. Vmes pa se je seveda koristil še dopust. In ker so bile vmes prekinitve, je šlo vse na stroške firme. Dokler ni imel enkrat direktor tega dosti, in ji vpričo vseh nas rekel: "Karmen, naslednjič ko bo tvoj otrok zbolel, boš imela kontrolo. Konstantno kontrolo. Ker je v firmi 15 ljudi, 12 jih ima otroke, in nobeni drugi otroci niso niti blizu toliko bolni." S tremi stavki je ozdravil vse njene

Danes gre nega iz obveznega zavarovanja, mogoče je bilo pred leti drugače.

Ob tem porastu bolniških odsotnosti v Sloveniji, se je treba vprašat, koliko teh odsotnosti je posledica resničnih bolezni, koliko je rezultat zabušavanja in koliko je rezultat mobinga, ki je v SLO zelo pogost pojav.