Izbrani forum: Glavni forum
Izbrana tema: članek Se morajo direktorji bolnišnic že tresti? Kdaj bi lahko vlada uvedla sanacijske uprave
Strani: 1
sporočil: 2.618
Vlada,kot ustanoviteljica je žal dolžna pokriti vse izgube,kot
dober lastnik le teh.
sporočil: 154
> Zaradi stavke zdravnikov je izpad programa v akutni bolnišnični obravnavi tisti, kjer je v tem obdobju največji izpad načrtovanega prihodka,«Zaradi stavke? Mi lahko kdo navede EN primer, da je zdravnik rekel "tega pa zaradi stavke NE bom naredil"?
> Stavka je tudi razlog, da se opravi manj dodatnih programov (nacionalni prioritetni programi), ki bi prinesli dodatne prihodke in krajšali čakalne vrste.Zaradi stavke? Ali mogoče zato, ker ni kadra?
> Zaradi dela v urgentnem centru je manj kadra tudi za preglede v specialističnih ambulantah.Edina izjava, ki je resnična (In zanimivo NE omenja stavke).
"Stavka" se edino tako, da (nekateri) zdravniki NE opravljajo VEČ kot 40+8 ur na teden.
Če nekateri imenujete zavračanje več kot 48 ur dela na teden "stavka", malo razmislite o osnovnih delavskih pravicah in delovni zakonodaji.
sporočil: 30
Zakaj bolnišnice slabo poslujejo?
Nepreglednost zaposlovanja – vsak program ima natančno predpisan obseg priznanega kadra. Ali bolnišnice lahko prikažejo primerjavo – načrtovano/resnično zaposleno.
Ob 100% realizaciji mora biti v vsaki bolnišnici izguba, ker ZZZS ne financira v celoti vseh postavk stroškov (Primer so malice in prevozni stroški, nižja amortizacija, kot je realna,…)
Direktor z lahkoto prikaže razloge in njegova krivda je lahko le posredna – če je osebno kriv recimo za visoko bolniško odsotnost kadra, ki je povezan z realizacijo ali če dovoljuje previsoke nakupne vrednosti materiala ali storitev v primerjavi s priznanimi.
Sanacijska uprava ne more storiti ničesar v povezavi z zagotovitvijo plačilne nesposobnosti, ker dolgove iz preteklosti lahko pokrije le dokapitalizacija s strani države.
Če v realnem gospodarstvu obstaja NS in le ta odloča v imenu lastnika, je ultra nesmisel, da v javnih zavodih obstaja Svet zavoda, če mora na koncu vse potrditi še minister.
Zakaj bi sanacijska uprava potrebovala vsaj dva člana??? Še enkrat – problemi so transparentni in za to ne potrebuješ posebne uprave! Če se program ne realizira zaradi premalo rednega kadra, se le ta pač zmanjša. Če se ne realizira zaradi bolniških – lahko to rešujejo le drugi zaposleni ali zunanji – kar pa podraži poslovanje in poslabša rezultat. Če je plačilna nesposobnost posledica nenadzorovanih stroškov v nabavi – bi bila rešitev centralizirana nabava. Ali vsaj nadzor nad cenami – kar je že bila ideja, pa so jo zavrgli!
O tem, da bodo morali imeti direktorji certifikat, ki so si ga izmislili predavatelji interne šole v okviru Združenja je precedens! Torej niti izkušnje vodenja niti šole in niti vodenje zdravstvenih zavodov v preteklosti ne bo štelo. Štel bo le certifikat, ki ga bodo morali pridobiti celo obstoječi direktorji, drugače bo to razlog za odpoved. NEVERJETNO, kaj se gredo. ( o osebni integriteti in poslovni etičnosti pa sploh ne bom pisal…) In še – potrdilo organizacije, ki izvaja usposabljanje, ki ga potem celo potrdi ministrstvo za zdravja. Imenovali so direktorja, ki so mu med mandatom postavili nove pogoje…
Stroške dela je res enostavno nadzorovati in če so posledica izgube – potem ta izguba ni posledica slabega vodenja – temveč nesorazmerja med priznanim in realnim stroškom dela. Naj se vsi zaposlijo na MZ – kot je v celotni javni upravi – in bo red???
Tudi povečanje stroškov materiala je enostavno razložiti. Mogoče malo težje stroške storitve. Pa tudi, če je bilo delano transparentno in v skladu s potrebami.
Če je realiziral 315 mio in 4.2% ni bilo realizirano – je to točno 13 mio nerealiziranega in ob predpostavki, da ta realizacija ni povzročila dodatnih stroškov, bi bil rezultat ničelen. Ker pa bi nekaj stroškov sigurno nastalo, se izgubi vseeno ne bi mogli izogniti.
Direktor opravičuje rezultat tudi z manjšo realizacijo dodatnih programov. Mogoče res ti pokrivajo del izgube, ki bi bila posledica nesorazmernosti med realnim in priznanim stroškom??
Sigurno je tudi zanimivo vprašanje realnega stroška diagnostičnih preiskav znotraj hospitalizacije. Kaj res niso priznani ali pa je priznano v primerjavi s preiskavo v ambulanti ali na urgenci bistveno manjše??? Radiologija je to pobegnila s ketne. Nerealne cene, nerealno število preiskav, nerealno število dni dopusta radiologov, ki že leta ne delajo več pri napravah, ki sevajo,…
Govoriti o tem, da so programi dobičkonosni ali nedobičkonosni je sramota za ZZZS. Kaj je to res?
Poslovanje Urgentnega centra je absolutno namenjeno varnosti in hitri reakciji. Stroške je lahko izračunati. Zakaj se že leta govori, da so ti centri izgubaši? Kaj se to ne more podkrepiti s številkami??
Kljub »transparentnosti« prikazovanja podatkov s strani UKCMB še vedno manjka kar nekaj številk in primerjav, ki bi podkrepile njihove izgovore in dokazale ZZZS, da ne nadzoruje realnih procesov in stroškov in ne spremlja sprememb, ki so posledica ali pogajanj – kolektivne pogodbe, povečevanja stroškov preko meja inflacije – zavarovanja, energenti,…
In ja – sramota MZ je tudi v tem, da se ne uči pri dobrih in izkušnje pomaga prenašati na slabe in da nima modela, ki realno oceni finančne zmožnosti bolnišnic v različnih okoljih in v različnih obsegih priznanih programov.
Nepreglednost zaposlovanja – vsak program ima natančno predpisan obseg priznanega kadra. Ali bolnišnice lahko prikažejo primerjavo – načrtovano/resnično zaposleno.
Ob 100% realizaciji mora biti v vsaki bolnišnici izguba, ker ZZZS ne financira v celoti vseh postavk stroškov (Primer so malice in prevozni stroški, nižja amortizacija, kot je realna,…)
Direktor z lahkoto prikaže razloge in njegova krivda je lahko le posredna – če je osebno kriv recimo za visoko bolniško odsotnost kadra, ki je povezan z realizacijo ali če dovoljuje previsoke nakupne vrednosti materiala ali storitev v primerjavi s priznanimi.
Sanacijska uprava ne more storiti ničesar v povezavi z zagotovitvijo plačilne nesposobnosti, ker dolgove iz preteklosti lahko pokrije le dokapitalizacija s strani države.
Če v realnem gospodarstvu obstaja NS in le ta odloča v imenu lastnika, je ultra nesmisel, da v javnih zavodih obstaja Svet zavoda, če mora na koncu vse potrditi še minister.
Zakaj bi sanacijska uprava potrebovala vsaj dva člana??? Še enkrat – problemi so transparentni in za to ne potrebuješ posebne uprave! Če se program ne realizira zaradi premalo rednega kadra, se le ta pač zmanjša. Če se ne realizira zaradi bolniških – lahko to rešujejo le drugi zaposleni ali zunanji – kar pa podraži poslovanje in poslabša rezultat. Če je plačilna nesposobnost posledica nenadzorovanih stroškov v nabavi – bi bila rešitev centralizirana nabava. Ali vsaj nadzor nad cenami – kar je že bila ideja, pa so jo zavrgli!
O tem, da bodo morali imeti direktorji certifikat, ki so si ga izmislili predavatelji interne šole v okviru Združenja je precedens! Torej niti izkušnje vodenja niti šole in niti vodenje zdravstvenih zavodov v preteklosti ne bo štelo. Štel bo le certifikat, ki ga bodo morali pridobiti celo obstoječi direktorji, drugače bo to razlog za odpoved. NEVERJETNO, kaj se gredo. ( o osebni integriteti in poslovni etičnosti pa sploh ne bom pisal…) In še – potrdilo organizacije, ki izvaja usposabljanje, ki ga potem celo potrdi ministrstvo za zdravja. Imenovali so direktorja, ki so mu med mandatom postavili nove pogoje…
Stroške dela je res enostavno nadzorovati in če so posledica izgube – potem ta izguba ni posledica slabega vodenja – temveč nesorazmerja med priznanim in realnim stroškom dela. Naj se vsi zaposlijo na MZ – kot je v celotni javni upravi – in bo red???
Tudi povečanje stroškov materiala je enostavno razložiti. Mogoče malo težje stroške storitve. Pa tudi, če je bilo delano transparentno in v skladu s potrebami.
Če je realiziral 315 mio in 4.2% ni bilo realizirano – je to točno 13 mio nerealiziranega in ob predpostavki, da ta realizacija ni povzročila dodatnih stroškov, bi bil rezultat ničelen. Ker pa bi nekaj stroškov sigurno nastalo, se izgubi vseeno ne bi mogli izogniti.
Direktor opravičuje rezultat tudi z manjšo realizacijo dodatnih programov. Mogoče res ti pokrivajo del izgube, ki bi bila posledica nesorazmernosti med realnim in priznanim stroškom??
Sigurno je tudi zanimivo vprašanje realnega stroška diagnostičnih preiskav znotraj hospitalizacije. Kaj res niso priznani ali pa je priznano v primerjavi s preiskavo v ambulanti ali na urgenci bistveno manjše??? Radiologija je to pobegnila s ketne. Nerealne cene, nerealno število preiskav, nerealno število dni dopusta radiologov, ki že leta ne delajo več pri napravah, ki sevajo,…
Govoriti o tem, da so programi dobičkonosni ali nedobičkonosni je sramota za ZZZS. Kaj je to res?
Poslovanje Urgentnega centra je absolutno namenjeno varnosti in hitri reakciji. Stroške je lahko izračunati. Zakaj se že leta govori, da so ti centri izgubaši? Kaj se to ne more podkrepiti s številkami??
Kljub »transparentnosti« prikazovanja podatkov s strani UKCMB še vedno manjka kar nekaj številk in primerjav, ki bi podkrepile njihove izgovore in dokazale ZZZS, da ne nadzoruje realnih procesov in stroškov in ne spremlja sprememb, ki so posledica ali pogajanj – kolektivne pogodbe, povečevanja stroškov preko meja inflacije – zavarovanja, energenti,…
In ja – sramota MZ je tudi v tem, da se ne uči pri dobrih in izkušnje pomaga prenašati na slabe in da nima modela, ki realno oceni finančne zmožnosti bolnišnic v različnih okoljih in v različnih obsegih priznanih programov.
Strani: 1
