Javno mnenje je proti nekaterim zdravnikom zaradi res ekscesne požrešnosti. In pa izsiljevanja družbe! Nenazadnje bi lahko na takšen način družbo izsiljevali še mnogo drugih poklicev, brez katerih tudi ne bi šlo.

Hkrati pa bi lahko kakšno rekli o dopustih. Toliko kot jih imajo slovenski zdravniki, jih nimajo nobeni drugi zdravniki na svetu.

Dejstvo je, da kakršno koli zniževanje zahtev - kakovostnih ali strokovnih, znižuje raven tako kakovosti kot strokovnosti - v povprečju. Pri posameznikih pa ni nujno, da velja tako. Vendar je le teh, ki bodo s 75 točkami dobri zdravniki - bolj malo. Bodo pa verjetno najbojši ali med najboljšimi. Ker bodo v študij vložili bistveno več, kot pa nekdo, ki določene stvari opravlja "z lahkoto". Je pa strašljivo to, kar se dogaja. In še - le malo zdravnikov si lahko privošči to, kar si lahko privoščijo gradbinci, borzni špekulantni, kripto milionarji, prodajalci droge, prodajalci avtomobilov, zasebniki v družinskih podjetjih, trgovci, športniki,... Živim v okolju, kjer ne poznam "bogatega" zdravnika. Poznam pa množico bogatašev, ki ne delajo toliko, kot zdravniki!

Hmmm, spet en prispevek, ko pisec piše nekaj, kar slabo pozna.

In seveda je potrebno sper zdravnike na križ pribijati.

Glede točk so primerjave med leti in poklici brez smisla.

Mogoče bi bilo dobro, če bi pisec vprašal kakšno svetovalko na kateri gimnaziji.

One točno obrazložijo, kako se izračunajo točke, ki so vsako leto drugačne.

Sicer pa, kot sem že zgoraj omenil, ne vem kaj sploh želi prispevek povedati.

Zakaj ne poznamo bogatih politikov?

[odvisnik]
Zakaj ne poznamo bogatih politikov?

ker to skrivajo? :P

[]
> [odvisnik]
> Zakaj ne poznamo bogatih politikov?

ker to skrivajo? :P

Mogoče tudi zdravniki:).

Sicer pa je v knjigi Blue investor, lepo napisano, da so zdravniki slabi investitorji :).

Mogoče bi moral še vprašat zakaj ni revnih zdravnikov?

ker opravljajo dejavnost z neelasticnim povprasevanjem, ovire za vstop v dejavnost pa so visoke?

(v tem je razlika napram politikom, kjer sicer velja prvo, ne pa tudi drugo)

Vsi ki opravljajo diagnostiko inoperirajo oz opravljajo posege so pravi zdravniki vse ostalo je administracija

Sedaj povej še kateri so ti drugi, t. I administratorji

uff,
temu članku se pa poznajo odtisi političnega prepričanja novinarja in odstotnost urednika.
prva teza iz članka: mladi se ne odločajo za študij medicine , ker je vlada oblatila zdravnike
druga teza: fakulteta zaradi plačila po študentu omogoči dokončanje večini, zato v povprečju vsi znajo manj. (paradoks, ko so svetniki iz prve teze prodajo za male pare v drugi tezi)
tretja teza: vlada (in ostala javnost, ki pa smo očitno zavedeni (ja kurc, nismo končal FDV kot pametnjakovič)) se spravlja na zdravniški poklic zaradi denarja (ki je očitno prosta dobrina in v tem primeru nima povezave s proračunom, v katerega prispevamo bedaki),
predzadnji odstavek o državi, ki se igra igre statusa namesto da bi omogočila, da vsi zaslužimo več pa je že above teze, to je pa že religija, prosto lebdeča, ki ima stik z tostranstvom le vsako leto na pikniku dementnih v Trenti

Verjemi, da je v politiki trg poslusnih budal ogromen.
Ne vem, če bi zdržal :)

[FjodorKirilovic]
> []
> ker opravljajo dejavnost z neelasticnim povprasevanjem, ovire za vstop v dejavnost pa so visoke?
>
> (v tem je razlika napram politikom, kjer sicer velja prvo, ne pa tudi drugo)

Se nisi zmotil? Trg politike je tak, da bi v primeru povečanja povpraševanja z lahkoto zagotovili dodatno ponudbo, še jaz bi šel za par jurjev mesečno v politiko.
Tudi pri vstopnih ovirah ni preprosto. Res ne rabiš faksa in licence, ampak vseeno je težje postati poslanec kot zdravnik.

govorim o tem, da je v politiki in zdravstvu neelasticno *povprasevanje* in o tem, da se ponudba v politiki bistveno lazje poveca kot v zdravstvu.

glede poslanca kot protiprimera se ne strinjam, ker

1) ni to (zdalec) vse, kar spada pod marelo politike

2) ni nobenih vstopnih ovir za to, kdo lahko kandidira, celo bi lahko rekli, da res vsakdo lahko naredi otroka, nosi pusko in se loti politicnega udejstvovanja - koliko mu bo ratalo ali ne, pa ni stvar nekih kvalifikacij, bolj stopnje konkurence... kar velja tudi za naredit otroka recimo :)

[FjodorKirilovic]
V zvezi s poslanci pa seveda ni ovir za kandidaturo. Ta del je easy. Problem je ker te ne izvolijo.
Jasno je, da poklicni politiki niso samo poslanci ampak tudi ministri, državni sekretarji, župani, itd. Ampak kljub temu se mi zdi, da je kandidatov za ta mesta ogromno in se je zelo težko prebiti noter.

kandidatov je ogromno ravno zato, ker so ovire za vstop nikakrsne, ravno o tem govorim.

vendar ce greva po tvoje, da jemljeva samo res poklicne funkcije, zaposlitev, potem se strinjam, da imamo tukaj malo posebno situacijo, ko je hkrati moznost poskusiti siroko odprta vsakomur s pulzom (drugace kot pri zdravnikih), hkrati pa je stevilo mest, ki se jih da zasesti, postavljeno fiksno (drugace kot pri recimo koliko elektricarjev bo na trgu) in tudi ni direktne opcije "hej bom jaz poslanec za pol tolko denarja".

tu potem pride do izraza moje malo sirse pojmovanje, kaj je to ukvarjati se s politiko za denar - sem stejem vsaj se poslovne projekte dajmo imet stranko in bit futrani iz proracuna ter nevladne organizacije za podporo vladi.