ECB in monetarna politika ne moreta poceniti energije v Evropi, ko je elektrika pri nas trikrat dražja kot v ZDA, plin pa petkrat.

A se nismo uspešno odklopili od ruskega plina?

[rx170]
A se nismo uspešno odklopili od ruskega plina?

tukaj klikni 5 let.

finance.yahoo.com/qu...e/TTF%3DF/

(lahko kliknes tudi ALL za percepcijo o tem, kaksna je bila variabilnost cene ze v bolj oddaljeni preteklosti)

eu problem trenutno ni to, da bi bil plin bistveno drazji kot pred vojno - ker to sploh ne drzi, cenejsi je. cene, kot jih vidimo tokom leta 2024, smo videvali ze tokom 2021 (ne, ne sele pri koncu) in nizje kot v celotnem delu 2022 pred rusko invazijo v ukrajino.

problem je to, da v nasprotju z usa in kanado nima tistega, kar je tam cez pognalo cene strmo dol, torej velikega skoka lokalne proizvodnje nafte+plina. v eu smo to kvecjemu zmanjsali. torej - predvsem smo se uspesno odklopili od lastnega, s tem se zacne problem.

ali ce to povem malo povrsno, vendar makro ne napacno: ni evropski plin "nenormalno drag" napram svoji lastni zgodovini, temvec je severnoameriski "poceni" napram svoji:

finance.yahoo.com/quote/NG=F/ (klikni se tukaj ALL; in vidis seveda tudi tu ogromno variabilnost)

... kar pa na koncu gledamo kot tisto, kar je povedala simona, torej da je pac tukaj toliko drazji.

to pa (kot sva videla na zacetku) ni tolko stvar tega, a tece ali ne ruski plin - temvec zal lokalne butalske energetske politike. ce se butl zatece v ruski ali pa ameriski objem (sicer glavni dobavitelj plina v eu ni usa ampak ajd) - se vedno je butl.

Navedeno je čista politična floskula:
"Da so zadnje visoke obrestne mere ubile gospodarstvo in podjetništvo, da so ubile rast, produktivnost, investicije, inovativnost, je tolažba slabih. Že pred višanjem obrestnih mer in v dolgotrajnem obdobju nizkih obrestnih mer so se kazale strukturne težave evropskih podjetij, gospodarstev, držav. Nizka cena denarja jih je samo zakamuflirala."

Podjetja so bila enostavno nategnjena, ker so se logično obnašala. V obdobju nizkih obrestnih mer je bilo cenejše delati s tujim kot z lastnim denarjem, in tako smo se obnašali. Navlečeni smo bili na večjo zadolženost, da bi se potem obrestna mera iz 1% generalno povečala na cca 5% in vse to v dobrem letu. Skratka finančni odhodki so se povečali za 5x. To je nateg. V kombinaciji s političnimi krizami po svetu je povraševanje generalno upadlo. Skratka, podjetja so se znašla v situaciji visoke zadolženosti po visokih obrestnih merah in ob padcu gospodarske aktivnosti. Banke so ob tem bildale bilance s parkiranjem enormnih viškov denarja na računih pri ECB in se hvalile okoli z visokimi dobički. Po moje je v takšni situaciji bilo potrebno narediti dolžniško financiranje države bolj atraktivnim kjer bi se po naravni poti višek denarja, iz sektorjev brez strukturnih težav,prelil v državne dolžniške papirje. S tem bi se zmanjšala monetarna masa v obtoku po naravni poti, iz sektorjev kjer je denarja preveč. Zakaj to ni bilo narejeno je drugo vprašanje.