Politik mora zmeraj zmagati nad sovražnikom; zato sovražnik mora biti. Sovražnik je pa že po definiciji nekaj sovražnega; to je vendar slabi del sveta, zoper katerega se bojuje dobri del; zmeraj v imenu neke velike, edino pravilne ideje seveda. Ljudem je treba vliti v glavo to edino pravilnost in nepremagljivost tistih, ki stojijo na braniku (zveličavne ideje, resnice in pravice, s tem pa človeštva. Boju za dobro je treba posvetiti vse, dušo in telo (predvsem pa tvojo dušo in tvoje telo). Poveličevati je treba svoje in razčlovečiti gnusne sovražnike blaginje naroda. Od nekdaj do danes in še naprej.

V vsakem od nas je nekaj dobrega in nekaj slabega, le naš ego je premočan, da bi to videli. Politiki so ponavadi le v službi ljudstva, in oboje vodi ta ego.
Končni rezultat pa je kot praviš.