Pod staro kulturo je misljeno bolj to, da smo tradicionalni, da nismo v koraku s časom. Brez dvojine smo jaz in mi in brez dela, ki omogoča otroke in vnuke.
In verjamem, da je ta dvojina za širšo skupnost bolj ovira kot pa gonilo napredka.
Pomeben sem jaz kot posameznik in družba kot celota, midva s partnerjem pa dosti manj, dokler sva skupaj sva, ko se navelicava greva vsak po svoje. Druzba pa poskrbi za vse kar z razhodom nastane, delitve premozenja, skrb za otroke, skrb za naju ipd.

[rx170]
> [tanja34]
> Lahko kakšen pozitiven članek o naši ljubi državi?
>
> Članek napisan tako rekoč kot roman o baltskih državah...

Moja prva reakcija je bila, da se naj avtor preseli tja. Potem sem šeč gledat podatke o BDP in komentarje ter videl, da sta to oslarijo že učinkovito debunkala že 2 uporabnika pred mano in ni nobene potrebe, da se ponavljamo.

Stari, lahko noč in mirno spanje ti želim :)
www.finance.si/topjo.../a/9025496

Sicer pa je eno trenutni BDP (per capita), drugo je če upoštevaš še povprečne plače in cene (v članku) , tretje še razvojni potencial (to je vidno edino na terenu) ..
In tukaj nam balti zelo hudo dihajo za vrat. Počakaj še 25 let, pa boš zelo presenečen :)

Edino kar Baltske države res jebe je usihanje prebivalstva. V Latviji se je od leta 1990 prebivalstvo zmanjšalo iz 3,7 na 2,7 miljona (večinoma so se res odselili sovjetsko naseljeni Rusi, ampak tudi veliko Latvijcev, procentualno mogoče 1,5 Rusa na enega Latvijca), njihov razvojni potencial je zato ogrožen.
V SLO je rodnost podobno slaba kot pri njih (aki katerikoli drugi EU državi), ampak smo SLOvenci očitno veliko bolj vezani na domači grunt (manj je izseljevanja).

en.m.wikipedia.org/w...wer_parity


Težko je najti podobno košarico storitev in izdelkov.
Po moje je dokaj verjetno, da v vzhodno evropo hodijo delat belorusi in ukrajinci, podobno kot k nam Bosanci, ker delajo prvi za manj, si posledicno lokalci kupijo cenejše storitve in izdelke.

[odvisnik]
en.m.wikipedia.org/w...wer_parity


Težko je najti podobno košarico storitev in izdelkov.
Po moje je dokaj verjetno, da v vzhodno evropo hodijo delat belorusi in ukrajinci, podobno kot k nam Bosanci, ker delajo prvi za manj, si posledicno lokalci kupijo cenejše storitve in izdelke.

To je povsem možno, vsak drugi je itak rusko govoreči (ne veš od kod prihajajo), srečal pa sem tudi en žensko iz bivše Juge (rintam ovdje ko magarc ... :)

[]
ne glede na izid v ukrajini (osebno se vedno vidim kot optimalen in dosegljiv model vzhodna-zahodna nemcija politicno, ekonomsko in vojasko) se je nemska zgodba "s tujo energijo in tujimi delavci proizvajamo za tuje trge" podrla, kar je seveda zelo problematicno, ker ko imajo veliki delo sami s sabo, mali lahko bluzijo po svoje - vemo pa zgodovinsko, da je v teh krajih bluzenje res kot doma, tudi do krvi.

ce si star prek 50 (jaz sem, se zgodi), se ne bi prevec zanasal, da bos sel skozi ves ciklus in docakal priti na drugi strani ven v neko novo stabilnejse in bolj smiselno stanje od danasnjih.

Oba sva še mlada. Jaz jih še nimam 80. (Hi) Razvojni cikli družbe so zelo dolgi. Jaz novega cikla ne bom dočakal, morda ga boš ti. Je pa nastop katarze po šok terapiji lahko hiter.

Padec Nemčije so geopolitiki napovedali že pred začetkom Covida. V Ukrajini pa se gre »volk« rezanja salame. Ko si odreže en kos, počaka, se okrepi in začne rezat naslednjega. Rusija ima vedno več razlogov, da vojno nadaljuje. Zato je lahko rešitev vzhod/zahod le začasne narave. Poleg tega zahod na nove oblike bojevanja ni pripravljen ne po volji, ne po znanju in ne po kadrovskih in materialnih kapacitetah. Sama sreča je, da bo Rusko gospodarstvo predvidoma naslednjega pol leta zašlo v težave. Kaj to pomeni bomo še videli.

Gospod Avbelj, odličen zapis! Ko ste zapisali: "...je legla sivina komunistične represije, nadzora, uravnilovke, enakosti v revščini in bogastvu avantgarde delavskega razreda.", sem se spomnil na knjigo francoskega pisatelja in alpinista Rogera Josepha Fernanda Frison-Rocheja, ki je napisal knjigo z naslovom Gora ni hotela, v kateri opisuje hude padce alpinistov in gornikov, ki so čudežno preživeli take padce. V knjigi opisuje tudi slovenskega smučarja, ki je v megli zapeljal čez rob triglavske severne stene in ostal živ. Po tem dolgem uvodu sem hotel povedati, da v tej zgodbi uvodoma zapiše o jugoslovanski sivini komunističnega režima. Povsod sama sivina po mestih in vaseh, da v ljudeh ni veselja, ampak zatajena žalost. Knjiga je izšla v Ljubljani v slovenščini nekako v 60. letih. Bogve, kaj vse je bilo izpuščeno pri prevajanju.

[odvisnik]
Nisem toliko ekonomista/matematika, da bi razumel vse cifre, zato mi je ljubša TA.
Sem šel gledat listo st udelezencev na poletnih OI, pri sloveniji smo začeli s 35 v barceloni imeli vrh 2004 s 79 n potlej stagnaciji do 2020 z low 53, trenutno
Medtem ko se Litva in latvija ves čas vrtijo v nekem intervalu.
Litvanci in Latvijci so imeli all time high eno oi za nami, oboji pa so dosegli all time low na trenutnih oz predzadnjih.

... čuj, glavni razlog za veliko število slovenskih športnikov na letošnjih OI ni večja kvalitata - razen nekaj izjem je celo slabša kot prej - posameznikov, ampak je razlog dejstvo - itak si zgoraj to sam napisal - da so se prvič v zgodovini na OI uvrstile kar tri ekipe (moški in ženski rokomet, moška odbojka) z velikim številom članov ...

P.S.: šport sicer nima kaj dosti zveze s kvaliteto življenja, ki ga po pohrustanem Avblju imajo boljšega v Litvi, Latviji in Estoniji - WTF, zakaj se ljudje od tam množično izseljujejo ? - razen košarke pred leti odlična Litva in malo slabša Latvija - letos se niso kvalificirali - nimata dovolj dobrih ekipnih športov - Estonija v ekipnih športih nima nič - 90 kvalitetnih posameznikov v različnih športih pa je težko nabrati, če se ne greš "turizma" ... aja, javil sem se, ker si po polovici OI ti prvi na totem antišportnem forumu - odkar jih je pred leti zapustil Novica Mihajlović o športu Financarji nimajo pojma - največji športni (= poslovni) dogodek na svetu sploh omenil ...

Mislim, da je kar uspeh že uvrstiti se na tako tekmovanje.
Za hec sem pogledal še Švico in usdchf gibanje zadnjih 50 let.
Stevilo njihovih sportnikov je doseglo nek vrh v 70 tih in signifikanten dvig po letu 2000 na zimskih igrah. Takrat je začel pridobivat tudi chf bolj v trendu.
Hocem povedat, da če se posamezniki in podjetja počutijo varne z denarjem, bojo tudi več vlagali v šport. Če se spara pac manj. www.google.com/searc...sid=mosaic

en.m.wikipedia.org/w...e_Olympics

Pred leti smo družinsko obiskali vse baltske države. Nekaj zadev me je zelo fasciniralo. Zagotovo najbolj obnovljena četrt Rotermanni v Talinu, ki bi jo lahko uvrstil ob bok obnovi hamburškega pristanišča ali Albert docku v Liverpoolu. Zelo ambiciozna obnova mesta v primerjavi z Ljubljano, kjer kaj takšnega nikoli ne bomo zmožni izvesti.

Sem bil po baltskih državah pred par leti za kar nekaj časa. Estonija je bila že takrat v veliko stvareh pred nami, Litva je bila na dobri poti, Latvija pa je še zamujala, je pa poskušala iti v isto smer.
Kar jih najbolj ločuje od nas je to, da so ene stvari presekali in začeli delati drugače.
V Sloveniji se to ni in ne kaže da se bo zgodilo.
In po komentarjih kar nekaj ljudi tukaj je vidno, da ni nobene volje, da bi se kaj premaknilo, saj nam je vendar tako fanj.
Vso srečo vsem nam.

[AlojzFerluga]
Sem bil po baltskih državah pred par leti za kar nekaj časa. Estonija je bila že takrat v veliko stvareh pred nami, Litva je bila na dobri poti, Latvija pa je še zamujala, je pa poskušala iti v isto smer.
Kar jih najbolj ločuje od nas je to, da so ene stvari presekali in začeli delati drugače.
V Sloveniji se to ni in ne kaže da se bo zgodilo.
In po komentarjih kar nekaj ljudi tukaj je vidno, da ni nobene volje, da bi se kaj premaknilo, saj nam je vendar tako fanj.
Vso srečo vsem nam.

Če hočeš videti realno stanje v državi, je treba iti na podeželje. V Baltih nisem bil, sem pa zaradi službe videl veliko podeželja na Češkem in Slovaškem in primerjalno z našim podeželjem realno nisem videl kako nas oni to točno prehitevajo. Pa ne trdim, da pri nas marsičesa ni možno izboljšati.

Odlično napisano, žal se popolnoma strinjam.

Premaknilo se bo nekam, sam ne vemo še kam. Sam bi bil bolj za dol in potlej gor. Sam bolj kaze še malo gor in potlej oreng dol.
Ampak glede na svet, to itak nima veze.
Tako da bo mogoče dovolj le stati inu obstati :).

[tanja34]
Lahko kakšen pozitiven članek o naši ljubi državi?

Članek napisan tako rekoč kot roman o baltskih državah...

dokler ne bo "se ve kdo" na oblasti, v tem časniku ne bo pozitivnega članka o tej državi ;)

Izvedli so LUSTRACIJO KOMUNIZMA in gredo dalje. Mi pa z 150k BMWji v Dražgoše prižigat svečke zlagani zgodovini.

No, saj vendar veš, kdo bi pri nas umanjkal na politični sceni, če bi imeli lustracijo ;)

Še dober,da imamo Go-opti,nekoč je bilo drago,ko smo šli otroke peljat do Milana,Benetk vse ostale destinacije-Trbiž,Trst so bile mnogo cenejše.Zvečer do milana,do jutra pa spet v Ljubljani.8 ur do milana in nato še 8 ur do doma,pa smo tudi to preživeli ni pa bilo čisto normalno ,ker šestnajst ur vožnje ni bilo šala mala.Na srečo smo bili malo mlajši takrat.

V temu je nekaj resnice. Naredili so lustracijo!!!, Dražgoše pa ni treba mešati zraven, ker ni potrebno.

In tukaj nam balti zelo hudo dihajo za vrat. Počakaj še 25 let, pa boš zelo presenečen :)

Edino kar Baltske države res jebe je usihanje prebivalstva. V Latviji se je od leta 1990 prebivalstvo zmanjšalo iz 3,7 na 2,7 miljona (večinoma so se res odselili sovjetsko naseljeni Rusi, ampak tudi veliko Latvijcev, procentualno mogoče 1,5 Rusa na enega Latvijca), njihov razvojni potencial je zato ogrožen.

V SLO je rodnost podobno slaba kot pri njih (aki katerikoli drugi EU državi), ampak smo SLOvenci očitno veliko bolj vezani na domači grunt (manj je izseljevanja).

Strinjam se, da smo si sami krivi za manjši napredek kot bi lahko bil. A vtor članka preveč posplošuje in malo pogleda v okoliščine, ki nas spremljajo.

Po drugi svetovni vojni so vladajoči dobili prazne banke in sklade, denar odnesli takratna gospoda in drugi imenitneži tistega časa. Dobili smo veliko teritorija, ki so si ga lastile sosednje države. Seveda smo imeli veliko volje in malo znanja.

Proga Brčko - Banoviči je bila zgrajena mislim v 2 letih ( s šajtrgami in lopatami) Sodobna proga na primorsko se gradi ????????? let, pomagamo jo pa graditi z antireferendumi in podobne kriminalke.

Potem je zanimiv podatek, da je Slovenija imela zunanji dolg ob odcepitvi 1,7 miljarde (Badinterjeva analiza), sedaj pa imamo dolg cca.54 miljard pri tem pa recimo, to pravi tudi avtor članka, nismo ničesar zgradili.

Ker pa je pravnik, naj nam avtor pojasni dodano vrednost, ki jo prinesejo izredne in nujne in še kake izredne in nujne seje v parlamentu.

Z veseljem bom prebral komparacije med stanji sedaj in prej in med našim pristopom sedaj in sistemi čudovitih držav, ki jih omenja v članku.

Mislim, da je avtor članka pravnik, naj nam namigne kaj je dosegel pri izgradnji uspešnega pravnega reda. Bom z veseljem pričakoval kako besedo o tem.