obstaja tudi razlika med hoditi v službo in delati

v primeru Grčije prinaša šesti delovni dan 40-odstotni dodatek k plači

Jaz res ne vem od kod ideje za takšne količnike.

Obstaja še nekaj možnosti: 1. UI lahko zamenja večino zaposlenih na delovnih mestih v državni in javni birokraciji, sodstvu, tudi izobraževanju in v podjetjih na adminstrativnih, deloma tudi razvojnih delovnih mestih, 2. Pospeševati robotizacijo v podjetjih 3. ne sanjati o 30 urnem tedniku, ker bodo tega najprej pograbili v politiki in javni ter državni birokraciji. 4. debirokracija nasploh, 5. Podpirati razvoj v nerazvitih državah, 6. ne podpirati in subvencionirati dejavnosti, ki zahtevajo veliko delovne sile, kot npr. Slovenija avtomobilsko industrijo v Novem mestu, kjer bomo potrebovali novo delovnom silo (ki je ni) ali zaposlovati priseljence, ki bodo potrebovali nova stanovanja, družbeni stanadrd, šole itd. itd. 7. Z ustrezno davčno politiko, ki ne bi omejevala razvoj, osebna prizadevanja in sposobnosti, redistribuirati dobičke podjetij, ki ne temeljijo na delu (in razvoju) temveč na politično interesnihn odločitvah, 8. uporabljati zdravo kmečko pamet, pozabiti na Bruselj, ki je kovnica ideologije propada in 9. Europa first.

[FIskalnaFinta2]
> v primeru Grčije prinaša šesti delovni dan 40-odstotni dodatek k plači

Jaz res ne vem od kod ideje za takšne količnike.

Čist enostavno z manj zaposlenimi nardiš več ker so že upeljani preverjeni odgovorni in zvesti

Open Society Foundations strike again! (...)

Sorosevcem pa res nikoli ni dolgčas.

[lojze1]
Obstaja še nekaj možnosti: 1. UI lahko zamenja večino zaposlenih na delovnih mestih v državni in javni birokraciji, sodstvu, tudi izobraževanju in v podjetjih na adminstrativnih, deloma tudi razvojnih delovnih mestih, 2. Pospeševati robotizacijo v podjetjih 3. ne sanjati o 30 urnem tedniku, ker bodo tega najprej pograbili v politiki in javni ter državni birokraciji. 4. debirokracija nasploh, 5. Podpirati razvoj v nerazvitih državah, 6. ne podpirati in subvencionirati dejavnosti, ki zahtevajo veliko delovne sile, kot npr. Slovenija avtomobilsko industrijo v Novem mestu, kjer bomo potrebovali novo delovnom silo (ki je ni) ali zaposlovati priseljence, ki bodo potrebovali nova stanovanja, družbeni stanadrd, šole itd. itd. 7. Z ustrezno davčno politiko, ki ne bi omejevala razvoj, osebna prizadevanja in sposobnosti, redistribuirati dobičke podjetij, ki ne temeljijo na delu (in razvoju) temveč na politično interesnihn odločitvah, 8. uporabljati zdravo kmečko pamet, pozabiti na Bruselj, ki je kovnica ideologije propada in 9. Europa first.

Ne vem koliko spremljaš UI zgodbo. Jaz jo precej v sklopu svojega foha. In izkazala se je kot zelo draga ko jo želiš uporabit za karkoli drugega kot najbolj osnovno. Pri nas v firmi je bila želja direktorjev zelo zelo velika, da bi AI vpeljali v čim večji kos poslovnih procesov. Po enem letu smo našli nekaj segmentov kjer je cost-benefit v tem. V splošnem je pa dražji kot pa če maš folk zaposlen.

Problem UI je v tem, da če želiš da se uči, ga moraš futrat s podatki. In ti podatki kar naenkrat niso le pri tebi. Ne želi si, da se posamezna upravna in procesna dejanja v državni upravi ali pa sodstvu ali pa denimo tvoji zdravstveni podatki znajdejo na Amazon serverjih. Prilika dela tatu!

Delovnik. Veš v marsikaterem podjetju je tako, da efektivnega dela že danes ni več kot 6 ur dnevno. Sploh režija in R&D. Če sem nekje za mizo zabetoniran za osem ur, bo šef dobil nominalno 8 ur. Izplen je pa druga zgodba. V takih primerih je smiselno formalizirati pa reči, ja ob 2 pejte domov. A bi to odločitev pustil podjetjem. Zakonsko bi dal le možnost da tako je.

Robotizacija. Pa 95% podjetij ima 0 do 5 zaposlenih. In ravno tako 95% S.P.-jev. Spet iz foha poznam precej večjih firm v Sloveniji, ki so robotizacijo zelo dobro izpeljale, in jim koristi. Ne gre vedno. Pred leti sva z očetom v mestu srečala Zalaznika z Danfossa. Sta prijatelja že 40 let. Je povedal, da vlagajo bolane cifre v avtomatizacijo, so pa predeli proizvodnje, kjer so poskusili, pa se ni izšlo. Je ročni input bolj učinkovit.

Omenjaš subvencioniranje. V idealnem svetu ga bi ne bilo. A nisva v idealnem svetu. Delovna mesta so politična kategorija. 1800 zaposlenih v Revozu je volilnih upravičencev. In Korporacije izsiljujejo. Ni tako le pri nas. Povsod je tako.

Obdavčitev. Lahko se strinjam, da je visoka. A predno gremo to premikati, moramo imeti vseobči dogovor o tem, kaj bomo financirali skupno z davki, kaj pa naj bo prepuščeno financiranju s strani posameznika ali podjetij. V kolikor tega osnovnega koraka ne naredimo, bo vse skupaj le prigovarjanje iz katere vreče naj se jemlje več, iz katere manj. Če pa dosežemo dogovor (in slabih idej ni), potem pa se lahko pogovarjamo, koliko naj da mezdnik, koliko podjetja, koliko kapitalisti, koliko vsi drugi.

Zdrava Kmečka Pamet. Veš, vsi moji stari starši so nekako prilezli iz bolj ali manj revnih kmetij iz vseh koncev Slovenije, in takrat Italije. In vsi so uporabljali svojo zdravo kmečko pamet. Le da na ravni države... ne deluje. Ne več. Že 50 ali več let ne. In ne, tako ni le pri nas.

To vse razumem. Zakaj bi plačo dvignil v celoti za 40% zaradi tega?

[FIskalnaFinta2]
To vse razumem. Zakaj bi plačo dvignil v celoti za 40% zaradi tega?

Govora je o 40% dodatka za šesti delovni dan.
A ni v Sloveniji že sedaj pri precejšnjem številu kolektivnih pogodb sobota 130%, nedelja pa 150%?