Sem še enkrat preracunal in vidim, da ti tisto razliko v prispevkih pokrije slo malica in prevoz.

Lojzetu kot podjetniku je malo mar za vse pritikline na placo, temveč kaka je cena delavca. In čisto možno da bo njegov italjanski kolega plačal za primerljivo delovno mesto manj in to najbrž že zato, ker so ljudje pripravljeni delat za manj. Povprečje tu ne igra vloge. Večjo vlogo imajo mogoce npr cene stanovanj, cene v trgovinah in te so nižje kot pri nas in posledično lahko dobijo cenejšega delavca.

Saj zato sem dal obe številki. Tako netto izplen za mezdnika, kot malo nižje strošek delodajalca.

Malica in prevoz v Sloveniji efektivno zbijata celokupno davčno stopnjo. V celoti neobdavčen regres tudi. Sploh to velja pri najnižjih plačah.

Da pa imaš za enako delovno mesto različna plačila, pa tudi ni ravno neka atomska znanost. Receptorka v avtokampu Luče ne more met enake plače kot Receptorka v Interkontinentalu. Ker je dodana vrednost posla na čisto drugi ravni. A njune delovne naloge so pa izjemno podobne, da ne rečem kar enake. Natakarica v Čušperku ne more imeti enake plače kot natakarica ki dela na obrežju Ljubljaneice. Ker v Čušperku ni toliko ljudi, ki bi plačevali po 10€ za pivo. To plačno uravnilovko ima le javni sektor. Zato vsak, ki ima nekaj dekagramov spodobno delujočih sivih celic, ob prvi priliki spizdi iz njega. Z državnim IT-jem je sploh štala. Po plačnem sistemu so uvrščeni tako nizko, da jaz za ta denar niti notebooka ne odprem. Kaj šele, da bi kaj spodobnega migal.

V groju so pa slovenske plače točno tam, kjer so lahko, glede na ustvarjeno dodano vrednost. Nižje je brez veze, da so, kaj dosti višje pa ne morejo bit.

Če želimo imet višje, moramo več zaslužit. Ja seveda gremo lahko v kontra smer. Nižanje obdavčitev. Ampak potem moramo narest dogovor, katere reči bomo financirali skupnoskledarsko, katere pa pač ne. In tudi to ne gre v nedogled.

Brez "nemške" dodane vrednosti pač ne moreš imeti nemških plač.