Problem je v temu, da so prihodki nominalno obdavčeni prehitro in preveč, glede na cene življenja (še posebej če si rešuješ stanovanjski problem). Ni problem v obdavčitvi normirancev, ampak v obdavčitvi rednega dela glede na nominalni bruto prihodek.

Moja osebna inflacija oz. inflacija našega gospodinjstva je ponorela v zadnjih dveh letih -- višja minimalna plača vpliva na prispevke, bolj smo obdavčeni normiranci ... med covidom sva z ženo kupila večje stanovanje, ki ga (drago) prenavljava. Vse gre samo gor-gor-gor, medtem ko z ženo skupno na osnovi približno enakih prihodkov plačujeva na mesečni ravni, in to samo letos v 2024, skupaj dobrih 300€ več - to bi lahko bil kredit za nov avto (voziva pa 17 let star, sicer še vedno odlično opremljen, lep in poskočen avto pa dve leti nisem bil na dopustu, ki bi trajal več kot par dni).

Vsem se plače višajo (politiki, javni sektor, zdravniki, ipd.), po nas normirancih, tisti ki zaslužimo približno za en zahodni standard življenja, se pa davčno udriha, kot da smo Muski, Zuckerbergi in Bezosi. Vsako leto obremenitve zrastejo + inflacija je v teku, nas se pa privija kot da smo državni sovražniki -- kdo ima sploh kaj od tega, kakšen problem se s tem rešuje? Davčni priliv na ta račun je namreč minimalen. Če je problem to, da so normiranci 'fake' zaposleni nej se pa gre targetirano iskat tiste, ki imajo (več let?) priliv zgolj od ene stranke in naj se jih prisilno zaposli, če je problem nelojalna davčna konkurenca ...

Bistvo malega podjetništva, glede na redno zaposlitev, je ravno prevzemanje višjega tveganja (nižja penzija!) za višjo potencialno višjo nagrado (višji in malce manj obdavčeni prihodki, ki jih plemenitim - tudi za penzijo).

Očitno bomo morali še normiranci začet protestirat :)