Točka 4 je zgrešila bistvo in je nekoliko zavajajoča (kakšno je število tistih z najvišjimi prihodki v letu 2023 glede na predhodno leto?), ker upošteva primerjavo 2019/2023 (v obdobju 2019-22 se glede davčnih obremenitev ni nič bistvenega spremenilo in je razumljivo, da se je število povečevalo). Ključna bi bila primerjava 2023/2022 (ker je Boštjančič za leto 2023 bistveno poslabšal pogoje poslovanja - bistveno bolj davčno obremenil - tiste, ki delajo več). Bi bilo dobro videti, kaj je s svojimi ukrepi dosegel pri tistih, ki imajo več kot 50.000 eur letnih prihodkov, sploh pa pri tistih, ki presegajo 100.000 eur prihodkov (in koliko teh je "zapustilo" ta sistem ali zmanjšalo prihodke).

Sicer pa je že iz prikazanega vidno, da davki rastejo bistveno hitreje kot prihodki, pa to očitno nekaterim še ni dovolj...

Pa še o normiranih sobodajalcih: v desetih letih so se prihodki povečali 12,5-krat, davek pa 17,3-krat (ker je sistem očitno enostaven in sprejemljiv). In o čem razmišlja politika - ja kako zaostriti, prepovedati, onemogočiti... skratka zaj... tiste, ki želijo delati in plačevati normalne davke.

Točno. Med temi, ki so ugotovili, da se jim zaradi povečanih stroškov ne splača več, je tudi ustavni sodnik.

Kako se je gibalo število normirancev iz leta 2022 na 2023? V večini kategorij je raslo, in sicer z 9.736 na 9.991. skunekoliko je upadlo pri normirancih s prihodki med 90 tisčo in 100 tisoč evrov (s 1.514 na 1.241) in nad 100 tisočaki (s 1983 na 1.882). Pri čemer je treba vedeti, da iz sistema normirancev odpade vsak, ki v dveh zaporednih letih preseže prihodke 300 tisoč evrov. LP, Tanja