Niti eno leto ni od zadnje hude zaostritve, za tiste, ki delajo več (enormno povečanje dohodnine in prispevkov), pa že nove zaostritve. Seveda rezultati zadnje Boštjančičeve zaostritve niso bistveni (če gre s tem za hudo zmanjšanje prilivov v davčne blagajne, to sploh ni bistveno in kam takšne zaostritve vodijo, je zanj še manj bistveno) važno je, da zadeva funkcionira v Boštjančičevi teoriji, ki je zelo enostavna: čim višja obdavčitev pomeni čim več davkov, ker je vse ostalo nepomembno.

Takšna sprememba lahko vodi samo k bolj zapletenemu in nepreglednemu sistemu, bistvenemu zmanjšanju normirancev, povečanju dela na črno in v končni fazi, manj davčnih prilivov.

Še bolj porazno pa je Boštjančičevo razumevanje delovanja obrtništva in pasivnost stanovskih organizacij pri uničevanju le tega.

predvsem manjka zapis, kaksen naj bi bil proracunski ucinek tega - tudi v proracunsko idealnem svetu, v katerem visanje obdavcitve ne prinese krcenja kroga zavezancev.

namrec ta stric nekako po dosedanjem vtisu deluje izjemno fahidiotsko v smislu, da ce bi od necesa dobil na primer kar celih ogromnih +50 mio (to je cca 0,4% proracunskih prihodkov), mu je popolnoma vseeno, kaksni so celotni ucinki tega - kaj vse pomeni za "uporabnike" (in s tem kratko-, srednje- ali dolgorocno tudi za sam proracun.

in extremis nekaj takega kot oni nemski inzenir v avto industriji, ki je pogruntal, da je dovolj okrepiti eno os tovornjaka, saj ko bodo kandidate za zaplinjanje natovorili gor, se bodo ti v strahu premaknili bolj v globino in lahko prisparamo.