Titova izjava, delajmo, kot da bo sto let mir, pripravljajmo se, da bo jutri vojna, je zdaj blazno popularna. Sredi marca jo je parafraziral Charles Michel, predsednik evropskega sveta. »Če hočemo mir, se moramo pripraviti na vojno.«

no, se malo prej je to povedal rimski general vegetius :) (si vis pacem para bellum)

Že v petek, to je bilo pred iranskim napadom na Izrael, je cena zlata presegla 2.400 dolarjev za unčo. Zlato je pridobivalo vrednost že skoraj cel mesec, od srede februarja se je podražilo kar za 20 odstotkov. To pomeni, da je veliko povpraševanje po »varnih« naložbah. Podobno je bilo s cenami platine in srebra.

mogoce je treba bolj opredeliti, kaj tukaj pomeni varnost... varnost je beg ne pred vojno, temvec pred fiskalno dominanco, torej situacijo, ko je makro okolje pod taktirko potreb proracuna, centralna banka pa se mu podredi.

ce en ekstrem (monetarna dominanca) pooseblja trichet, ki se sredi recesije "bori proti inflaciji" z dvigom om, ker se mu je tako dvignilo in je cb neodvisna, je nasprotni ekstrem (fiskalna dominanca) japonska, kjer se denarja pojavi toliko in gre tja, kot je pac potreba.

ze en cas se menimo o tem, da v perspektivi celotni zahod sledi japonski. zdaj to postaja malo bolj akutno, ker v iskanju ciljev, za kaj bi lahko se dali denar (kako bi lahko se kreirali gdp), saltamo z zelenosti na vojsko, zanjo pa se zgodovinsko da dati poljubno in to tudi zelo dobro politicno podpreti, se zlasti, ce je to podprto s konkretnimi svezimi izkusnjami.

to so stvari, ki so (razen konkretne artikulacije z vojsko) na tapeti vsaj 15 let, ker v prejsnji epizodi okoli 2008 je zahod-ex-japan zacel prehod iz monetarne v fiskalno fazo. hitri premiki na trgu pa se zgodijo "nenadoma", ker je pac struktura trga taka, da je tehnologija zelo okrepila credni ucinek - in potem vsi iscejo razlage za ta nenadni hitri premik v njegovi bliznji casovni okolici, kar ni nujno tocno.