Realen dvig penzij je mogoč le s povečanjem števila dobro plačanih delovnih mest brez vplivov tiskanja denarja, uvozom tuje delovne sile ali povečevanjem sektorja »država«. Zadolževanje (tiskanje) pomaga le, če naložbe dajo boljši rezultat kot posledična inflacija izniči. Deliti vreče krompirja trenutno znamo, kako povečati njegovo pridelavo pa ne!

Že vrabci čivkajo, da sistem, ki ga imamo ne deluje. Potrebne so globlje spremembe. Vsak resnejši razvojni program pa traja od zamisli do realizacije od pet do šestnajst let. To je trajanje dveh do štirih vlad. Ali je kdo slišal, da imamo v Sloveniji kakšen tak celovit razvojni program?

Ali kdo meni, da so novinarji, komentatorji, mediji in tisti veljaki, ki stojijo za njimi sposobni oblikovati take razvojne programe?

V petih do šestnajstih letih se lahko zgodi marsikaj nepredvidljivega.
AI, Jedrska vojna, razpad eu, propad valut.
Euro komot devalvirajo za 30 posto, ako zagusti.
Tudi ne verjamem, da bi se folk preveč upiral. Izven eu je povsod slabše, pa ljudi z denarjem je relativno malo.
Tole z Rusijo je bil že dober test.

[Bogomir1]
Realen dvig penzij je mogoč le s povečanjem števila dobro plačanih delovnih mest brez vplivov tiskanja denarja, uvozom tuje delovne sile ali povečevanjem sektorja »država«. Zadolževanje (tiskanje) pomaga le, če naložbe dajo boljši rezultat kot posledična inflacija izniči. Deliti vreče krompirja trenutno znamo, kako povečati njegovo pridelavo pa ne!

Menda ja ne misliš, da naj bi država povečevala število dobro plačanih delovnih mest v javnem sektorju!?

Da pa bi to počeli pregovorno sposobni slovenski podjetniki, pa niti ni pričakovati. Je namreč v nasprotju z osnovno slovensko ekonomsko strategijo, čim višji dobiček s čim cenejšo delovno silo.

Ah daj no!

Te povestice že dolgo ne držijo več.

Delovne migracije v smislu uvoza delovne sile, so realnost. Nam se je na mesto serviserja CNC strojev prijavil Nigerijec, ki je priplaval na Lampeduso kot otrok in naredil šolo v Italiji. A tam ne dobi dela.

In denar ni omejena dobrina. Tudi to smo že vzeli. V Frankfurtu je drevo, ki rodi ročno toliko, kot mu rečeš naj dobi. Docela politična odločitev.

Penzijski sistem kot ga imamo, je stabilen, inflacijsko nevtralen, in daje solidno neko osnovno rento za starost. In kar je najpomembneje. Malo sam sebe dela. Pokojnine so 5 milijard kupne moči, ki se povečini porabi doma. Če je direktno in indirektno pobranih davkov le desetina, je to 500 milijonov ki padejo v proračun.

Pokojninski sistem je tanker. In vsak tanker se počasi in težko obrača. Rekalibracija pa je bila potrebna. Ker je število upokojencev naraslo, hkrati smo šli v zavestno nižanje prispevnih stopenj in uvedbo 2. stebra. Ampak pridobljenih pokojnin od prej ne smeš nižati. Ljudje so svoje pravice pridobili nekoč nazaj po nekih pravilih.

Da smo se prilagodili, je trajalo 25 let.

In ne pozabi. Pokojnine so z naskokom največja politična kategorija. Drekat kaj po tem je politični samomor, pa je barva majice povsem nepomembna...