V Kranju je človek brez avta še kar praktično nepremičnina.
Ko sem bil jaz otrok, je avtobus v našem naselju vozil na petek in svetek vsake pol ure, od ranega jutra do poznega večera. Ni bilo treba vedeti voznega reda.

Ko sem bil starejši (srednja šola) že nikoli več nisem vedel, kdaj pelje avtobus. Termini so bili neredni. Sem prišel do postaje, če je bil, sem šel z njim, sicer pa raje dobre pol ure peš.

Zdaj sem v drugem naselju in tudi nikoli ne vem, kdaj gre bus. Otroci pa me pogosto kličejo, naj jih pridem iskat, ker avtobusa ni. Živimo 3-4 km od centra.