v casu hiperinflacije (1922-23) je bil volilni izplen nsdap malo nista.
zacel se je nekaj let zatem, ko je ta ze bila zadavljena in je namesto nje prisla svetovna kriza (1929+) in slab odziv nanjo.

en.wikipedia.org/wik...on_results

www.statista.com/sta...ts-weimar/

in se bonus: blogs.lse.ac.uk/busi...azi-party/

v katerem je posebej poseben ta del:

Using modern survey data, Haffert et al. found that many Germans could not distinguish clearly between hyperinflation and the Great Depression, and apparently thought about the two events as the same thing. About half of all Germans think of the Great Depression as a period of high inflation, whereas fewer than 5% know that it was, in fact, a period of deflation.

... jaz seveda ne trdim, da ce bomo sli po eni poti, bo kurac, ce bo drugi, pa super.
trdim, da opcije za super pot sploh nimamo, lahko samo nagibamo malo v eno, malo v drugo smer v upanju, da pri tem nobena vrsta posledice ne doseze kriticne mase.

no, weimar je treba postaviti v kontekst sadizma po versajski pogodbi. majmun radi sto majmun vidi.

Lahko smo pametni za nazaj:).
Glede na 1930 imamo kar nekaj razlik
Staro prebivalstvo, zadolzene države do pitaj koga, relativno prijetno zivljenje s pomočjo strojev, prihaja še Ai. Gibljive menjalne tečaje valut. Padanje st rojstev.
Tako huda inflacija kot deflacija se skor morata zgodit. Inflacija ker se države ne bojo nehale zadolzevat, deflacija ker obresti za zadolzevanje bo treba nekje pobrat. Lahko imaš malo gor in dol, ampak mislim, da to ne bo šlo več dolgo. Ajde če se vzdigneta aftikain Azija, bi lahko odtekli še kakih sto let