[Endimion]
> [najobj]
> P.S.: sicer ne vem, kako so z nižjimi obrestmi od EUR s krediti v CHF lahko banke kovale (večje) dobičke, res pa me zanima, če bi toti Štajerc v Ljubljani danes jamral, če bi se tečaj CHF do konca kredita gibal v smeri, kot je bila takrat, ko je od hudobnih bank zavedeni revež vzel kredit in ko je on - stavim gajbo pira, da ni brezveze čustven - napram kreditojemalcem v EUR služil s tečajnimi razlikami IN z nižjimi obrestmi ...

Kako banke z nižjimi OM kujejo višje dobičke? Tako da nabijejo prihodke. In kako nabiješ prihodke? Splasiraš na trg več kreditov. Ker so omejitve OM za posamezne vrste kreditov vezane na EURIBOR, ali LIBOR, In si pri EUR kreditih dosegel plafon, pač ponudiš še CHF kredite. Ki jih folk pograbi, ker imajo nižjo OM. OM je nižja, a je masa denarja večja.

banka je trgovec z denarjem.

V resnici je obratno. V določenem delu gospodarskega ciklusa začnejo komitenti bolj povpraševati po kreditih. Res je, da banka prva ponudi produkt (predpogoj za sklenitev posla), ampak pred tem se mora -ob nekakšnih analizah trga- izkazati tudi potencialno povpraševanje po takem produktu.

Ko se je pojavilo povpraševanje po CHF so banke kar nekaj časa razmišljale o da ali ne. In vse se niso odločile za da. Za bolj realistično predstavo - včasih se ideje tudi uvozijo iz tujine in niso nujno posledica domačih "inovatorjev". Primeri: derivativov, kriptosredstev, "cenejših" CHF kreditov, subordiniranih bančnih obveznic,....., si nismo izmislili pri nas. Poleg tujine veliko "dobrih" idej generira tudi podjetniški sektor. Še posebej, ko pride kriza.

Rezime: če ni povpraševanja tudi banke težko kaj "splasirajo". Če ne potrebujem kredita (denarja) me tudi obrestna mera 0% ne more navdušiti. V slovenski mentaliteti (in v tvoji zgornji razlagi) je folk (ki uporablja bančne storitve) glup, v resnici pa ni čisto tako.