Ko šef NLB Blaž Brodnjak biča slovenske davke in prispevke, je logično, da mu bodo mediji očitali dvoličnost, saj največja banka, ki je v dobršni meri še zmeraj državna last, svojim varčevalcem ponuja še vedno piškave obresti in komaj plačuje kaj davka od dobička (efektivno manj kot tri odstotke – zaradi davčnega ščita, ki je še vedno veljaven, četudi smo banko sanirali davkoplačevalci).

Pri čemer se pozablja, da smo to banko reševali davkoplačevalci.

Ne samo reševali, jo zalili z dodatnimi 500 mio eur, ki jih država pred lastninjenjem (še) ni pobrala nazaj. Se pravi, kar fajn jo pognojili.

A bolje tako, ker če bi bila v 70% državni lasti, bi sledile še zmeraj nove in nove dokapitalizacije. Tako da je resnica nekje vmes.

Blaž Brodnjak je gotovo dober bančnik, a na političnem parketu se gotovo ne bi za dolgo znašel, ker iz njega veje neka oholost in samovšečnost. Hitro bi ga ljudje "na stran" dali. Je pa gotovo pravi za funkcijo CEO NLB. In tu lahko tudi ostane. Ne bo mu slabo in tudi četrtinski delež države bo imel dobro vrednost, pa sama država bo še naprej dobivala dividende, torej gotovo prihodek. To pa je v redu.

Vsi našteti: Brodnjak, Pečečnik in Šimonka ne delujejo ljudsko, zato ne morejo prepričati več kot nekaj sto ali tisoč ljudi v Sloveniji. To je njihov politični domet. Bolje, da ne ustanavljajo stranke. Nč ne bo. Naj raje delajo svoj posel dalje...

... in seveda imajo pravico do svojega mnenja o družbenih zadevah, ker so nenazadnje uspešni poslovneži. Torej, pač, nekaj vedo in lahko se jim prisluhne.