Bralno pismena raja (kot sem sam) bomo prebrali ta prispevek od začetka do konca... po moje marsikateri bogataš niti ga ne bo prebral ali deloma, po moje pa ga ne bo nikomur od bogatih prijateljev shareal. Zakaj? (Psihologija pisanja pač.)

Marsikaj je res, kar je zapisal avtor, a redkokateri slovenski bogataš se počuti Bogataša, tistega, ki se mu vsi klanjajo. Presneto pazljiv mora biti z besedami in ravnanjem tle v Sloveniji. Hitro te lahko kdo poklopi.

Če Bogataša v kakem oziru lahko povezujemo z oholostjo, potem je to značajska lastnost, ki jo najdeš pri marsikomu.

Slovenci še nimamo Bogatašev po zahodnem merilu (v najboljšem pomenu besede zvezane z obsežno filantropijo), imamo pa premožne podjetnike. Tisti z največ premoženja pa, glej ga zlomka, ga skrivajo pred očmi javnosti. Ne želijo niti pod razno biti izpostavljeni kot bogataši.

Egalitarizem je še zmeraj zelo močan duh v appr. Slovencu. In v tem, konec koncev, tudi ni nič narobe... ker na oni svet materialnega bogastva ne moreš odnesti... lahko pa se opremiš s Spoznanji, ki so marsikomu v tem življenju koristila.

Tule pa Pero res ni napisal nič, kar bi blo vredno deljenja.
Tole je mal na hitro skup zmetal :)
Pač neke vseveljavne resnice, zanimivo da je komentiral, se naslonil na Mateja.
In bogataši so lahko, ali pa le so osabni.
Ni to neka lastnost, ki ne bi bila prisotna med njimi.
Verjam pa, da je tega v prvi generaciji malo, v naslednjih pa narašča, če obdrze bogastvo seveda :).
Kar pa tko ali tko nima veze...