Ker smo pa že pri obrestih in bankah. smo ravno sprobal to. Saxo bank daje na HUF (Madžarski Forint) avista 13,57% (letno) je valutno tveganje, ampak obresti res niso slabe :)

ja, to je mal tko... islandsko :) tvoja mehiska varianta mi zgleda boljsa.

po drugi strani nas verjetno ni tako malo, ki smo ugotovili, da smo se pri IB selitvi narodov znasli na madzarskem...

[0531Zavar]
> [FjodorKirilovic]
> > [0531Zavar]
> > Dokler banke ne delujejo kot gospodsarski subjekti,bi jih bilo pottrebno reducirati v dve veji:
> > - plačilni promet (transakcijske inštitucije)
> > - posojilno/depozitni posli delegirani kot ECB OM (torej transakcijske inštitucije)
> >
> > Dodatnih pijavk na gospoarkem sistemu ne potrebujemo, ali pač ?h
>
> Zakaj bi reducirali? Kaj bi s tem pridobili?
> V Sloveniji je kup različnih institucij pod nadzorom BSi: www.bsi.si/en/financ...upervision
> Če ti te niso dovolj, lahko najdeš kakšno v sosednjih državah ali kje drugje na svetu. Lahko greš tudi na sivi trg peer-to-peer posojil, če si upaš.
>
> Ampak nihče ti ne bo dal kredita po isti obrestni meri, kot jo plača za depozite.

Jasno da ne, saj posojilodajalec živi od razlike med pasivno in aktivno obrestno mero.
V teoriji imaš torej trg, na katerem si posojilodajalci konkurirajo s čim nižjo razliko, tako da privabijo čim več depozitarjev (s čim višjo OM), ter po drugi strani čim več posojilojemalcev (s čim nižjo OM).

Se ti zdi da trenutni bančni trg tako deluje ?

Deluje. Mogoče bolj za silo in počasi, ampak deluje.
Pred časom smo se spraševali, kako to, da depozitarji ne pobegnejo pred ležarinami. Zdaj se sprašujemo, zakaj ne gredo v druge naložbe, valute, države. Odgovor je: ne da se jim, ni jim treba, nočejo.
Če že delnice niso za vsakogar, bi lahko poiskali vsaj banko v Sloveniji, ki jim ponuja več.

Moramo se tudi vprašati, koliko znaša "normalna", "primerna" obrestna marža.
V časih eura in negativnih obrestnih mer smo se navadili na izjemno majhno razliko med obrestmi za kredit in depozit, vendar to ni nujno edino pravilno in idealno. Lahko posurfaš, kakšne so obrestne marže zunaj euroobmočja ali se spomniš, kakšne so bile v času dinarjev in tolarjev.

Lahko bi bila zelo dolga debata, ampak jaz generalno in v tem konkretnem primeru bolj zaupam v trg kot v genialnost regulatorjev. Sem v takih primerih zagotovo glasujem z nogami in se ravnam po trgu.

ravno sem dobil sporočilo, da bo Revolut začel ponujat obrestne mere na varčevalne produkte. Preverite. (: če ze orbanu ne damo po 13,5%, bomo pa na revolut po 3,7%!

...SPIZ mi izgleda kot ponzijeva shema, če si to predstavljam..

[FjodorKirilovic]
> [0531Zavar]
> > [FjodorKirilovic]
> > > [0531Zavar]
> > > Dokler banke ne delujejo kot gospodsarski subjekti,bi jih bilo pottrebno reducirati v dve veji:
> > > - plačilni promet (transakcijske inštitucije)
> > > - posojilno/depozitni posli delegirani kot ECB OM (torej transakcijske inštitucije)
> > >
> > > Dodatnih pijavk na gospoarkem sistemu ne potrebujemo, ali pač ?h
> >
> > Zakaj bi reducirali? Kaj bi s tem pridobili?
> > V Sloveniji je kup različnih institucij pod nadzorom BSi: www.bsi.si/en/financ...upervision
> > Če ti te niso dovolj, lahko najdeš kakšno v sosednjih državah ali kje drugje na svetu. Lahko greš tudi na sivi trg peer-to-peer posojil, če si upaš.
> >
> > Ampak nihče ti ne bo dal kredita po isti obrestni meri, kot jo plača za depozite.
>
> Jasno da ne, saj posojilodajalec živi od razlike med pasivno in aktivno obrestno mero.
> V teoriji imaš torej trg, na katerem si posojilodajalci konkurirajo s čim nižjo razliko, tako da privabijo čim več depozitarjev (s čim višjo OM), ter po drugi strani čim več posojilojemalcev (s čim nižjo OM).

> Se ti zdi da trenutni bančni trg tako deluje ?

Deluje. Mogoče bolj za silo in počasi, ampak deluje.
Pred časom smo se spraševali, kako to, da depozitarji ne pobegnejo pred ležarinami. Zdaj se sprašujemo, zakaj ne gredo v druge naložbe, valute, države. Odgovor je: ne da se jim, ni jim treba, nočejo.
Če že delnice niso za vsakogar, bi lahko poiskali vsaj banko v Sloveniji, ki jim ponuja več.

Moramo se tudi vprašati, koliko znaša "normalna", "primerna" obrestna marža.
V časih eura in negativnih obrestnih mer smo se navadili na izjemno majhno razliko med obrestmi za kredit in depozit, vendar to ni nujno edino pravilno in idealno. Lahko posurfaš, kakšne so obrestne marže zunaj euroobmočja ali se spomniš, kakšne so bile v času dinarjev in tolarjev.

Lahko bi bila zelo dolga debata, ampak jaz generalno in v tem konkretnem primeru bolj zaupam v trg kot v genialnost regulatorjev. Sem v takih primerih zagotovo glasujem z nogami in se ravnam po trgu.

Jaz tudi načeloma bolj zaupam trgu, seveda če obstaja. Če ne obstaja, pa je boljša regulativa, z možnostjo posredništva (tako kot. npr pri kupovanju električne energije)

V času tolarja smo imeli TOM (temeljna obrestna mera), ki je bila v bistvu CPI indeks. V skladu s tem so se prilagajale obrestne mere bank. Za varčevalce so bili to zlati časi, za kreditojemalce pa čisti pekel, ker plače pač nikoli niso dohajale inflacije, to velja še danes. Ampak celo v post-socializmu niso popolnoma razvrednotili trenutne vrednosti denarja, danes je EU bančni sistem čedaljke bolj videti kot sistem bivše Jugoslavije..
in vemo kako se je takrat končalo, edina prednost EU je velikost (too big to fail), vendar there is no free lunch, nazadnje vse to plača raja.

Glede varčevanja je sicer imela desnica idejo o individualnih računih,v starih dobrih časih. Načeloma drugi steber ni slab. malo se ga izboljša (Total expense ratio impliciten in ekspliciten omeji na 0,3%) in prvega spremeni v drugega, po principu, da moraš varčevat oziroma odvajat keš na svoj penzijski račun, ki pa je tvoj. ne skupni. to je z vidika administracije zelo enostavno naredit. jaz sicer ne bi šel na 401k varianto, ker je prekompleksna in folk žal ni dovolj finančno pismem (poanta članka), bi pa neko enostavnejšo varianto implementiral.

[MatejRigel]
Glede varčevanja je sicer imela desnica idejo o individualnih računih,v starih dobrih časih. Načeloma drugi steber ni slab. malo se ga izboljša (Total expense ratio impliciten in ekspliciten omeji na 0,3%) in prvega spremeni v drugega, po principu, da moraš varčevat oziroma odvajat keš na svoj penzijski račun, ki pa je tvoj. ne skupni. to je z vidika administracije zelo enostavno naredit. jaz sicer ne bi šel na 401k varianto, ker je prekompleksna in folk žal ni dovolj finančno pismem (poanta članka), bi pa neko enostavnejšo varianto implementiral.

Ne poznam ameriškega 401, verjetno gre za eno izvedenko našega prvega stebra.

Drugi in tretji steber načeloma nista problematična, dokler je indeksacija (donos) realen.
Ne moreš imeti pokojninski steber z letno -2% donosnostjo, medem ko je 10% letna inflacija :)
Vse ostalo je BS, način da nategneš rajo, kar tudi že ves čas počnejo.

[EKSPROPRIACIJA]
...SPIZ mi izgleda kot ponzijeva shema, če si to predstavljam..

... ja, SPIZ je poncijeva shema približno tako, kot je poncijeva shema tudi kapitalizem z vedno novimi svežimi "sadeži" nabranimi na drevesih FED in ECB ...

P.S.: če kdo na totem forumu slučajno res verjeme, da je toti www.google.si/public...&ind=false graf o rasti BDP na prebivalca nastal - OK, pustimo detajle - drugače kot s polnimi helikopterji sveže naštancanega denarja, ki ga v zadnjih letih gledamo v kapitalizmu na obeh straneh oceana - negativne posledice malo manjši čutijo malo bolj, malo večji pa malo manj - potem verjetno v globoki veri v vsemogočni kapitalizem pritrjuje in hvali ono hudobno - lastnoročno je uničila na desetine tisočev svojih rojakov - angleško kravo, ki je glupa in preveč domišljava včasih blebetala, da socializem deluje, dokler ne zmanjka tujega denarja ... khmm, in pri tem seveda pozabila povedati, da je kapitalizem v resnici življenje na kredit, le da v kapitalizmu tujega denarja ne zmanjka nikoli, ker je lastnega www.youtube.com/watc...6vi528gseA sveže naštancanega denarja vedno dovolj ... evo, ali če za ilustracijo od grafov grem v kapitalistično prakso, bi lahko rekel, da glede na verovanje na totem forumu za tole upload.wikimedia.org..._2008b.jpg morsko pošast njeni lastniki niso dobili kredita (= sveže naštancan denar), ampak so nafto v kantah najprej sto let prevažali s čolni na vesla, šele potem pa so z našparanim denarjem tanker na sliki začeli gradit ...

Boljš težko povzames odnos normalnega državljana napram javni upravi: "Ostudna laž je, da je volk požrl babico, ko je vendar zadnjemu poštenemu državljanu znano, da je babico požrla gozdna uprava." :))

[MatejRigel]
Boljš težko povzames odnos normalnega državljana napram javni upravi: "Ostudna laž je, da je volk požrl babico, ko je vendar zadnjemu poštenemu državljanu znano, da je babico požrla gozdna uprava." :))

... evo, in zdaj bi bilo za otroke dobro vedet, kaj je v resnici bilo za babico boljše ...

Blaž Brodnjak danes zjutraj na Linkedinu: "In NLB bo nove obrestne mere za dolgoročnejše depozite objavila danes..."

Zanima me, kdaj bodo banke vrnile denar, katerega smo državljani dali za reševanje !?
Sedaj ko banke imajo, bi bil čas za vrnitev le teh zneskov..

[dnarko]
Zanima me, kdaj bodo banke vrnile denar, katerega smo državljani dali za reševanje !?
Sedaj ko banke imajo, bi bil čas za vrnitev le teh zneskov..

samo od prodaje NLB in dividend je država dobila "povrnjeno" cirka 1.3 milijarde,
njen četrtinski delež pa je pri trenutni ceni ca. 75 EUR/delnico vreden 375 mio EUR

dokapitalizacija je bila sicer vredna ca. 1,5 mlrd EUR

Oj, ta odgovor sem ostal še dolžen. Zbral sem podatke od 2014 dalje. zdaj jih vnašam v bloomberg in potem naredim analizo. bom naredil kar kolumno iz tega. je pa ogromno dela! če je kakšna stvar, ki te posebej zanima, napiši, pa jo vključim.