Normalno je, da eni ustvarjajo več, eni pa bolj porabljajo. Smo pač različni po naravi. Do neke mere se odnos do kapitala privzgoji, docela pa se človeka ne more programirati. Lahko pa se definirajo varovalke v sistemu, v družini... če se o tem intenzivno razmišlja.

Sicer pa je kapital, ki ti je družinsko položen v zibko, dvorezen meč. Lahko je dobra stvar ali pa dolgoročno prekletstvo za nekega posameznika, ki upravljanju z njim ni kos oziroma njegovo obvaldovanej povzroča težave raznoraznih vidikov.

Kapital potrebuje pravega gospodarja. Ni vsak za to. To so na Zahodu (pa na Bližnjem Vzhodu), na podlagi večstoletnih izkušenj, že davno ugotovili.