V 60. letih se je začelo zadnje zlato obdobje rudnika, ko so bili tako poslovni kot proizvodni rezultati na zavidljivi ravni. Cene živega srebra na newyorški borzi so bile visoke, leta 1965 je celo padel rekord. Sredi sedemdesetih let pa se pojavi kriza na trgu živega srebra. Živo srebro, ki se je uporabljalo pri amalgamiranju, v medicini, vojni industriji, elektroindustriji, industriji joda, klora in barv ter seveda v znanosti, so počasi začeli nadomeščati z okolju in človeku bolj prijaznimi materiali.

V 70-ih si imel tudi naftno krizo, ki je povzročila noro recesijo, in s tem povezan upad gospodarske aktivnosti, kjer so cene vse robe šle v nezavest, razen nafte, ki je šla pod plafon.

Dodatno se je z razmahom polprevodniških elementov, zmanjšala potreba po Hg v elektro industriji.

Vietnamska vojna je imela jako jako malo s tem. Tvoja o vplivu Vietnama je od tu:
old.delo.si/sobotna/...dnika.html

Citiram:

Zlati časi so se nato počasi iztekli. Najprej so rudarji porabili skoraj pet let, da so po zračnih napadih spomladi leta 1945 izpeljali obnovitvena dela za vnovičen zagon proizvodnje. Takrat so pridobivali od štiristo do petsto ton živega srebra in v naslednjih dveh desetletjih proizvodnjo opremili z najsodobnejšimi odkopnimi, transportnimi in žgalniškimi napravami. Po drugi svetovni vojni je bilo živo srebro namenjeno fitofarmacevtskim zaščitnim sredstvom, s katerimi so zatirali škodljivce, a so kmalu ugotovili, da to ni zdravo. To je bilo obenem zadnje obdobje visokih cen. Sicer se je živo srebro uporabljalo tudi za izdelavo barv za zaščito ladij, predvsem pa kot katalizator v elektrolizah klora in natrijevega hidroksida. Uporabljala ga je tudi vojaška industrija pri izdelavi razstreliva. Nazadnje je bil menda posel precej donosen tudi zaradi vietnamske vojne.

Pa še tu je notri "menda"