Jp, tukaj sta dve napačni predpostavki:
1) Da je edino pravo delo fizično delo in da se v pisarnah ne dela - kar ne drži. Ta dikcija je prišla iz strani navadnih delavcev takrat v devetdesetih, ki so napačno razumeli vse te zadeve glede 'delu čast in oblast' in so mislili, da v se pisarnah podjetja (razvoj, prodaja, tehnologija) ni nič dela, in da edino oni za trakom delajo. Tisti ki veste kakšna jeba je v realnem sektorju dobiti in izvesti posel z zahtevnim tujim kupcem, kakšni so pritiski in narava dela, veste o čem govorim. Iz te frustracije so nato ti preprosti ljudje dajali napačne življenjske nauke svojim lastnim otrokom (in jih zajebali).
2) Da obstaja neskončno število delovnih mest za študirane/šolane kadre. Medtem, ko so v devetdesetih tisti prvi diplomiranci, ali pa že tisti srečneži z diplomami od prej, ki so bili ob pravem času na pravem mestu, lahko zasedli takratno nedvomno potrebo po takšnem kadru zaradi tranzicije in preoblikovanja delovanja družbe, je teh delovnih mest najkasneje leta 2000 dokončno zmanjkalo. Torej, obstajalo je realno manj kot 10-letno okno priložnosti, ki so ga starejše generacije takrat lahko izkoristile. In ta napačna dikcija je povzročila, da smo imeli nato preobilico šolanih kadrov s strani napaćnih študijskih smeri, ki so bili v realnem svetu težko zaposljivi, pa še zafrustrirani, ker plača ni sledila "študijskemu" vložku. Je pa res, da je bilo (v kombinaciji s študentskim delom) super za popravljanje slike brezposelnosti med mladimi, o ja to pa. Drnovšek genij, kaj češ :)