[0124MARJA]
Opisani primer pije vodo ob protokolarnem načinu življenja po sistemu˝no pressure, no risk˝. V poslu pa je ravno nasprotno. Ko planiraš umirjen dan, nastane problem, potrebno je takoj odreagirati, sesti v avto in na pot. Življenje za večino postaja vse bolj dinamično, vsiljujejo pa se nam statične rešitve s strani statistov.

Takrat se zapelješ na ultrahitro polnilnico in polneš po 0,7 EUR na kWh. In za ta luksus plačaš. To je to.
Realno ti je pa to morda dvakrat letno.

Isto kot budalaštine, da rabimo električarje z dometom 1500 km. 99,9999999% populacije to ne rabi.

Jaz dnevno prevozim 180 km pri čemer potrošim 40% kapacitete v bateriji. Vedno imam spare 40% kapacitete, ki me lahko odpeljejo vsaj še teh 180 km stran. Na poti pa itak že kar nekaj hitrih in ultrahitrih polnilnic.
V Istanbul grem pa z letalom.

Polnem pa večino časa na 230 V 16A 1 fazi.

Problema ni, razen če si ga narediš v glavi.

Trenutni izziv je samo kako pripeljat teh 230 V 16A 1 fazo na čim več parkirnih mest. Ultrahitre polnilnice bodo pa v roku nekaj let morale biti standard na vseh visokotranzitnih točkah. Za začetek na vseh večjih avtocestnih počivališčih. Izven pa tam kjer so gostote tranzitnega prometa visoke.