Javna, oziroma državna uprava je resen sistemski problem. Je neorganizirana, s kopico socialnih pravic, z občutkom zaposlenih, da so v konstantnem mobingu s svojim predpostavljenimi. In, preveč zaposlenih je, ki so zaposleni samo zato, da si podajajo probleme od vrat do vrat, rešuje pa jih nihče. Ob vsaki družbeni, ekonomski krizi probleme še posebej generira državna birokracija. Ob zadnji krizi, pred desetimi leti, ko ni bilo investicij, na ministrstvih za okolje, infrastrukturo in javno upravo birokrati niso imeli dela. Ker je človek v svojem bistvu, razvojno, zgodovinsko delovno bitje, so birokrati izumljali nove zakone, novi zakoni pa uveljavlajo nove prepreke, omejitve, prepovedi. Ko je kriza minila so državni birokrati kar naenkrat imeli delo, ki ga prej ni bilo in, so zaposlovali, na novo. S tem tudi odvzemali proizvodnemu, storitvenemu sektorju delavce. Krog se vrti, vedno bolj postajamo talci lastne neinventivnosti, nesposobnosti, kar vse zamenjujemo z birokratskimi potegavščinami in seveda s sistemsko korupcijo.