"Če bo normiranec po novem dobil 50 tisoč evrov prihodkov na leto, bo drugo leto dohodnine in prispevkov (v primeru, da je letos plačeval minimalne) plačal skupaj 8.617 evrov. Torej mu ostane 41.383 oziroma 3.449 evrov na mesec. Po novem bo leta 2024 plačal 9.336 davkov in prispevkov. Ostalo mu bo 40.664 evrov na leto oziroma 3.389 evrov na mesec. Torej v obeh primerih dobrega tisočaka več kot redno zaposlenemu."

Spet opletate s suhoparnimi številkami, brez širine pogleda.

"Torej, ostane mu dobrega tisočaka več, na MESEC. Se ti zdi, da dopust, bolniška (mimogrede, zadnje leto je tudi en dan nisem pokoristil), regres toliko nanese? "

Da se mi zdi. Če pa upoštevam še dejstvo, da ta jurček sloni na stresu, več urah dela, nedeljah, manj rednemu delovniku, potem je jurček daleč premalo.

"Koliko več sem jaz prispeval v državno blagajno, kot recimo ti?"

V konkretnem primeru gotovo nič več. Najbrž manj, če upoštevam obdobje, ko sem imel d.o.o. in zaposloval deset+ ljudi, več kot dvajset let. Sicer pa ne posplošujte in ne razumite prispevanje v državno blagajno samo neposredno, od plače. Je tudi druga stran, kjer lahko merimo, koliko kdo koristi iz te iste državne blagajne.

"In koliko si recimo ti dobil otroških dodatkov, znižanega plačila vrtca, sedaj dvojnih otroških dodatkov do konca leta, kot jaz?"

Ko so bili moji otroci majhni, imam pa jih štiri, sem plačeval kot vsi povprečni ljudje. S soprogo sva imela povprečni plači.

Je pa tako; Če je res vse tako dobro pri normirancih, zakaj za vraga svoje znanje ne prodate na trgu kot normiranec. Sami ugotavljate, kako se to pravzaprav splača.
Vsakemu ki kritizira, vključno z Boštjančičem, bi predpisal 6 mesecev normirane ga s.p.-ja, potem pa se pogovorimo.

Pa še nekaj; Vprašajte samozaposlenega normiranca, čistilca oken, kako lahko zasluži 50k, z rokami. Ali varilca, ki popravlja ograje in auspuhe. Z rokami, 50k bruto ne zaslužiš z osemurnim delovnikom.

Samozaposleni s.p., je vso svojo delovno dobo, od mladosti do starosti , davčno obravnavan enako, čeprav v resnici fizično ni več enako sposoben in zato mora vložiti veliko več napora za podoben učinek.
Starejši delavec v podjetju, da ne rečem v JS, pa je deležen privilegijev od več dopusta, do "šparanja" v delovnem procesu. V veliko primerih tudi raznih bonitet, recimo poceni koriščenja počitniških nastanitev podjetja, nagrad ipd. Vidite, tudi zato je tisti jurček daleč premalo!
Sam takoj vzamem službo za dva jurja manj od trenutnega zaslužka, v recimo javni upravi, v neki pisarni, za nekim monitorjem, s fikusom v kotu in delovnikom od sedmih do treh.
Takoj zamenjam.

Ne razumeš, kaj sem ti hotel povedati. Nisem komentiral tvojega primera, ker ga ne poznam.
Ampak res so tvoji argumenti smešni, če si imel ti d.o.o. in zaposloval 10 ljudi, kaj ima to veze s tem, da normiranci ne prispevajo toliko v blagajno, kot redno zaposleni?
In kaj ima stres s tem? Verjemi, da imam jaz dosti bolj stresno delo, kot marsikateri normiranec, pa sem redno zaposlen in služim denar na trgu.

Skratka, treba je vzeti tipičen primer normiranca in redno zaposlenega, tako, kot je v članku predstavljeno. Brez "tvoje" ali "moje" situacije, ki sta lahko izjemni in niti ne tipični. Objektivno in predstavljeno s številkami ter preverljivo :)
Pa brez zamere.... želim mirno noč.