Hvala za pojasnilo.

Ampak si ta moment predstavljam to nekako takole. Pa mi pustite nekol'ko pesniške svobode:

V deželo prijaha Teta Inflacija. Pridno kuri kupno moč. Tako onim, ki še aktivno ustvarjajo, kot znižuje kupno moč kupčka premoženja rentnikom.

Vitezi Okrogle Mize Centralne Banke gredo v boj z grdo Teto Inflacijo s tem da dražijo ponudbo denarja na trgu z dvigom OM. Ta dvig za sabo potegne tudi zahtevane donose že obstoječe mase premoženja na trgu (že izdane obveznice), kar pa le-tem niža vrednost (v odstotkih od nominale).

Ta dvig zahtevanih OM se zgodi z nekim časovnim zamikom od glavnega haranja Inflacije po deželi.

Rentnike torej najprej pojaha Teta Inflacija, potem pa jim nominalno vrednostjo premoženja stolcejo še povišane OM?

Sploh v povezavi da v recesiji aktivno prebivalstvo manj varčuje tudi za pokojnine, ker pač nima denarja. Ne nujno da ga ima manj, lahko ga sploh ni. Potem se do neke mere to komot odrazi v tem, da je prilivov v penzijske sklade (s katerimi se dela revolving) manj, odlivi pa vseeno so, saj si se rente zavezal plačat s pogodbo.

In ob škarjah razlike med IN in OUT, mora sklad zapirati pozicije po tržnih cenah. A bi v tako kruljavih razmerah sploh lahko te minuse pokrili s kapitalom? V worst čase scenariju? In brez državne intervence?

[Endimion]
Hvala za pojasnilo.

Ampak si ta moment predstavljam to nekako takole. Pa mi pustite nekol'ko pesniške svobode:

V deželo prijaha Teta Inflacija. Pridno kuri kupno moč. Tako onim, ki še aktivno ustvarjajo, kot znižuje kupno moč kupčka premoženja rentnikom.

Vitezi Okrogle Mize Centralne Banke gredo v boj z grdo Teto Inflacijo s tem da dražijo ponudbo denarja na trgu z dvigom OM. Ta dvig za sabo potegne tudi zahtevane donose že obstoječe mase premoženja na trgu (že izdane obveznice), kar pa le-tem niža vrednost (v odstotkih od nominale).

Ta dvig zahtevanih OM se zgodi z nekim časovnim zamikom od glavnega haranja Inflacije po deželi.

Rentnike torej najprej pojaha Teta Inflacija, potem pa jim nominalno vrednostjo premoženja stolcejo še povišane OM?

Sploh v povezavi da v recesiji aktivno prebivalstvo manj varčuje tudi za pokojnine, ker pač nima denarja. Ne nujno da ga ima manj, lahko ga sploh ni. Potem se do neke mere to komot odrazi v tem, da je prilivov v penzijske sklade (s katerimi se dela revolving) manj, odlivi pa vseeno so, saj si se rente zavezal plačat s pogodbo.

In ob škarjah razlike med IN in OUT, mora sklad zapirati pozicije po tržnih cenah. A bi v tako kruljavih razmerah sploh lahko te minuse pokrili s kapitalom? V worst čase scenariju? In brez državne intervence?

To je prvi resni preizkus za kapitalsek penzije, tega do se daj še ni bilo - v naftni krizi konec sedemdestih let je bila ta panoga bistveno manjša, pa tudi rentnikov je bilo za vzorec, precejšen del potencialnih rentnikov pa je umrl v ww2. Skratka razmere popolnoma neprimerljive s sedanjim stanjem, ko je boomerjev veliko in ko so harvardski dečki 30 let propagirali kapitaske pokojnine.

Da lahko gredo v krajšem časovnem obdobju, mislim dve ali tri leta, naložbe teh skladov na polovico nominale ne bi bilo nobeno presenečenje. Da je lahko v tem času kumulativna inflacije okoli 25% pa tudi ne.
Potem bo vse odvisno od razlike med vplačili v sklade in izplačili rent, ki so zagotovljena.
Ta razlika bo verjetno negativna. Skladi imajo obrat okoli 25 let. Če cirkus traja okoli 5 let in bo vplačil recimo 1/3 manj kot izplačil in se zaradi fire sale prodaj delajo izgbe v višini okoli 60%, lahko ocenimo, da bo to na skladih pustilo okoli do 5% realnega zmanjšanja, tudi če se po petih letih vrne vse na stara pota.
To po moje še ni tako kritično, če pa bi inflacija ušla iz teh okvirjev, predvsem zaradi zblojenega intervencionizma oziroma fiskalne ekspanzije, potem pa je lahko scenarij veliko bolj črn.