No mogoče si tole pa vseeno zasluži še kakšno besedo

> Če lahko za konec najine debate dam glede tega kakšno dobrinamerno idejo:
> 1. Baterije so že 30 let "par leti pred nivojem, ki bo omogočal komercialno smiselno rabo", v bistvu pa niso na nivoju za rabo v avtih. So glede kapacitete energije glede na težo parkrat pod željenim nivojem. To je velika zguba energije će se vozi pol tone al pa še več baterij za sabo ane.


Ni. Poraba je predvsem odvisna od aerodinamike. Teža je pomembna le pri speljevanju ampak pri reguleraciji dobiš energijo nazaj. RAvno zaradi tega ni velike razlike v porabi pri malih vozilih in velikih vozilih. TEsla 3 porabi manj, kot Nisaan VW Golf, ki je 500 kil lažji.
Fizika? Ni šla?
Telo, ki se giba enakomerno se bo gibalo tako neskončno časa, če na njega ne bodo delovale sile. Sile, ki delujejo na telo v atmosferi so odpor zraka in kotaljenje.
Kje vidite maso v teh enačbah?

Kot pri vsaki Vaši TEORIJI ste spet vse zamešali in pozabili na dejansko stanje. Energijsko je poraba vozil na splošno posledica pospeševanj, zračnega upora ter trenja z voziščem. Razen pri zračnem uporu, je pri ostalih dveh masa še kako pomembna in je del formul o porabi energije. Formule so učili v osnovni in sredni šoli.
Ni se treba kitit in druge provocirat s fiziko, če sami ne obvadate konteksta uporabe fizikalnih enačb.

Zame je prihodnost v gorivnih celicah, ki bodo uporabljale enega od energentov na podlagi zelenega vodika. Ampak v ta razvojnse vlaga precej premalo, ker so lastniki sedanje tehnologije in licenc uturili tele nefunkcionalne baterije.

Hahahaha... Za pridobiti vodik potrebuješ električno energijo.
Z 10 kWh vložene energije dobiš na elektromotorju vodikovaga avtomobila 2 kWh energije. 80% izgube skupaj.
5 krat več energije potrebujemo za kiometer vožnje, kot pri baterijskih vozilih.
ZAto je vodih razumna rešitev za letala, tovornjake, ladje ter hranjenje energije, ko ej sonca preveč in poraba, ko je "sonca premalo".

Zato nakladati o nekem 20% izkoristku pri zelenem vodiku ob tem pa se trkati po prsih z izkotistkom pri baterijah ne gre.

Pri električnih vozilih na baterijo gre na primer zelo veliko energije v samo pridobivanje baterij, od izkopavanja Litija naprej. Za veliko večino avtomobilov tudi ne bo možno polnjenje z doma proizvedeno sončno energijo, saj večina nima in ne bo imela hiš, pa oblačno je pol leta, itd. Zato se za te uporabnike še naprej potrebuje proizvodnja v elektrarni kjer so izgube. In precejšne izgube so tudi pri prenosu. Tako da v realnem življenju v vaš avto spravite v elektriko c cca. 30-35% izkoristka glede na kurilno vrednost premoga iz katerega je bila proizvedena.

Pri vodikovih metodah je, če govorimo o zelenem vodiku njegova prednost predvsem v tem, da se veliko lažje hrani in transportira. Hranjenje elektrike v baterijah je veliko dražje napram hranjenju energije na primer v amonijaku ali metanolu, kot dvema oredstavnikoma zelenega vodika.
Amonijak ima na primer izgube na nivoju 25% ko se ga spreminja iz vode v amonijak. In ne 80%. Seveda ima potem tudi gorivna celica nekaj izgub da naredi elektriko in jo pošlje v električni motor avta. Ampak tudi baterija ni v tem 100%
Ampak sumasumarum so tu izkoristki primerljivi.

Je pa prednost zeleno vodičnih goriv in procesa v tem, da ga lahko skoraj neomejeno proizvajamo in hranimo s pomočjo nezanesljivih tehnologij obnovljivih energetskih virov. Brez večjih težav se v tem kontekstu naredi sredi morja ogromno plantažo vetrnic, ki proizvajajo metanol in shranjujejo v cisterne ob vetrnicah. Vsake 2 tedna pride ladja, sprazni cisterno in to je to, vse velik lažje in ceneje kot s temi eksplozivnimi baterijami