[1127DXSXU]
> [rx170]
> Je kdo nareidl izračun koliko tankerjev LNG bi morlao priti na (zaenkrat neobstoječe) terminale, da bi imeli enako energijsko vrednost plina?

NG v plinastem stanju je 600x sistemu v tekočem (LNG).

LNG tanker ima običajno tam okol 140.000 m3 LNG, kar pomeni 84 mio m3 plina. Za celoletno slovensko porabo, ki je okol 1 mrd m3 rabiš torej en tak tanker vsak mesec.

KAj pa za celotno EU (ob maksimalni uporabi obstoječih plinovodov od drugod)?

[rx170]
> [1127DXSXU]
> > [rx170]
> > Je kdo nareidl izračun koliko tankerjev LNG bi morlao priti na (zaenkrat neobstoječe) terminale, da bi imeli enako energijsko vrednost plina?
>
> NG v plinastem stanju je 600x sistemu v tekočem (LNG).
>
> LNG tanker ima običajno tam okol 140.000 m3 LNG, kar pomeni 84 mio m3 plina. Za celoletno slovensko porabo, ki je okol 1 mrd m3 rabiš torej en tak tanker vsak mesec.

KAj pa za celotno EU (ob maksimalni uporabi obstoječih plinovodov od drugod)?

Oskrba Evrope je hila lani v grobem sledeca:
- 113 mrd Norveska po plinovodih
- 53 mrd Alzirija po plinovodih
- 155 mrd Rusijacpo plinovodih
- 80 mrd v obliki LNG

Kar vse skupaj znese lepih 400 mrd m3 porabe. Poraba je precej neelasticna, tako kot je nasplosno pri energentih.

Glede povecevanja kapacitet uvoza LNG v evropo vecinoma niso ozko grlo uvozni terminali ali ladje, temveč kapacitete za utekocinjanje, oziroma izvozni terminali LNG pri proizvajalcih.
Da se te povecajo je potrebno vloziti ogromno denarja in gradnja traja 4-5 let vsaj za enoto terminala. Zato imajo proizvajalci LNG sklenjene dolgorocne pogodbe s kupci, preden se sploh lotijo investirat. Celotna svetovna proizvodnja LNG je sicer 372 mio ton, oziroma 220 mrd m3., od cesar je 25mrd m3 ruskega LNG.
Pridemo do tega, Ce bi v Evropo pripeljali ves LNG sveta bi se vedno zmanjkalo za Zamenjat ruski plin po plinovodih. Ob tem bi ostala Koreja, Japonska in Kitajska brez vsega plina. Realno se lahko preusmeri za ene 30-40 mrd m3 vsega skupaj (americani 15mrd, 5--10 Alzirci, 10-20 ostali LNG) kar pomeni, da bo se vedno potrebno preko 100mrd m3 ruskega plina al pa zmanjsat porabo za 25%, kar bi pomenilo ogromne redukcije elektrike in plina ter velikansko posredno gospodarsko skodo v Evropi, ki bo dalec presegala tistega v Rusiji.

Za pripeljati od drugod ni prostih plinovodov ali jih pa sploh ni. Tudi dovolj velikih razvitih plinskih nahajalisc ni v blizini.
Oskrba s plinom in nasploh energenti je zgodba desetletij razvoja in trdega dela.