inovativnost je začela upadati že leta 1970, od leta 1995 upada posledično tudi produktivnost; to se je zgodilo veliko pred socialnimi omrežji...
razmere so bile pač takšne, da se v zadnjih desetletjih takorekoč ni bilo treba ukvarjati ne s ceno dela, potem pa še ne s ceno denarja - kar pomeni, da seveda "ni bilo treba" povečevati produktivnosti, vsaj ne v ZDA in v EU, kar je zmanjkalo in tudi tisto, česar ni zmanjkalo, je prišlo s Kitajske, Konga, Burme, Vietnama, Indije...
BDP se je povečeval ne z inovacijami, ampak z ideologijami, delovna mesta je delala hiper regulacija, v zavarovalnicah denimo se zaposlujejo birokrati za sledenje okoljskim zahtevam, ne pa prodajalci, aktuarji in drugo, in ti birokrati zaposlujejo svetovalce itd...
hkrati so domnevno svobodne družbe v imenu večje svobode posem izrivile meritornost in koparativnost: zdaj nočemo več enakih možnosti za vse, enakih izhodišč, ampak dajemo, tistim, ki jih izberemo, pozitivne ponderje, ne diskriminiramo negativno, ampak pozitivno: recimo - klasični balet ima težavo, v klasičnem baletu prevladujejo belci, to je treba nujno spremeniti in zdaj bomo to spremenili; dajmo potem belcem na 100 metrov 20 metrov fore, pa bodo vedno prvi... na koncu je vse slabo...
da avtokracije temeljijo na "racionalnih prebojnih ukrepih", ker se jim ni treba ukvarjati z željami ljudstva, ni res... temeljijo na teptanju človekovih pravic, na absolutnem izkoriščanju človeka, na nadzoru, na nezakonitostih in na nespoštovanju vseh pravil - notranjih in zunanjih (denimo pri mednarodni trgovini itd)... Evropejci so to na lastni koži doživeli med korono, zgodbe teh, ki morajo na Kitajsko in kako potem je na Kitajskem, kako preživijo ti, ki so posvečeni -- in kako umirajo tisti, ki so pogrešljivi -- so grozovite...