Se mi zdi, da se ta struktura gospodarstva zelo počasi spreminja, prepočasi. Povrh vsega se nam zgodi še to, da dobimo gospodarskega ministra ki izjavi, da naj bi univerze producirale zidaje in voznike tovornjakov.

trocki - mogoče se relativno počasi, ker ima država napačne ukrepe na področju minimalne plače ter na področju izobraževalne politike. Ti dve področji delujeta kot konkretna zaviralca, to je potrebno vedeti.

Vseeno pa spremembe so kar konkretne. Časov z uni. dipl. inženirji iz Gorenja in Cimosa z 700 EUR neto plače, ob 450 EUR neto minimalca in 1.500 EUR neto plače učiteljev, tega ni več. Recimo , IT-jevci so naredili konkretni boom v Sloveniji.

Poleg tega, če sprejmemo (sicer močan) argument, da IT-jevci za SLO niso reprezentativni in da jih je malo (fair enough), je potrebno vedeti, da se je vseeno kar nekaj proizvodnim firmam uspelo dobro pozicionirati z izdelki, povišale so svoje marže. Marsikatera je imela pred 20 leti 100 zaposlenih, sedaj blizu 1.000. In takih firm je zelo veliko. O njih veliko pišejo Finance, trendi se kar čutijo. Strojniki, tehniki, strokovnjaki za robotizacijo in avtomatizacijo vsi pridobivajo. Če njih ni bilo, bi marsikatera naša firma že zdavnaj stagnirala na trgu.

Od kje pa misliš, da sta prišla rast in izvoz v obdobju 2013-2019, misliš, da sta Cerar in Šarec to zrihtala? :) Najprej je obdobje 2008-2011 počistilo plačna neravnovesja in strukturne probleme, nato je bil žebelj v krsto domačijskega določanja prihodkov ter odmerjanja davkov leta 2012 ZUJF in od takrat je šlo gor.

Poglej zadnji prispevek o plačah na Financah (revija Moje Finance), razmerja so se konkretno obrnila v prid privat sektorja. Tega tam leta 2000 NI bilo! To je taka sprememba v primerjavi z devetdesetimi in obdobjem LDS-a, da kar glava peče.

Sicer JU in paradržava ter leve interesne skupine so tudi po letu 2013 nasipale nekaj peska v kolesje slovenskega razvoja, Štrukelj je delal zgago, zdaj ko Semoliča ni več, ampak trend se je obrnil.

Kar je pozitivno je to, da menim, da se bo veliko srednjih plasti zaposlenih v privat sektorju še posebej izvozno-proizvodnem, uprlo, če bodo vladni ukrepi šli preveč v prerazdeljevanje, uravnilovko. Med te zaposlene štejem tudi določen del proizvodnih delavcev, ki so zaradi tržnih zakonitosti že sedaj plačani bolje (pomanjkanje usposobljene delovne sile, konkretna zahtevana znanja na shop flooru, delo v težjih pogojih - livarne, železarne, znanja o avtomatizaciji, digitalizaciji itd.) Podjetja so v bistveno močnejši poziciji: Pečečnik je jasno dal vedeti, da je možna tudi vojna z gospodarstvom. On se sedaj drugi, ki je dal opozorila po Boscarolu in nekaj let nazaj Akrapoviču.